ASORTIMAN TRAJNIH RASTLIN

Predstavljamo Vam izbor trajnih zelnatih rastlin iz letne ponudbe. Izbira sort se tekom sezon lahko spreminja.

SPOMLADI CVETOČE TRAJNICE (12)

ANEMONE, VETRNICE (Anemone sp.)

Opis: Nežne, spomladi cvetoče trajnice, ki zrastejo 20 – 30 cm v višino, njihov rod pa obsega preko 100 različnih vrst. Najdete jih lahko v različnih barvah, od bele, rožnate do rdečkastih in vijoličnih tonov, njihove cvetove pa lahko uporabite tudi kot sveže rezano cvetje iz domačega vrta. Sadimo na sončno lego v humozno prst, v kateri razvijejo čebulice, katere jim omogočajo preživetje v naslednjih letih.


AVBRECIJA (Aubrieta x cultorum)

Opis: Avbrecija zacveti zgodaj spomladi, v drobnih vijoličnih in svetlo modrih cvetovih. Ima blazinasto razrast, posajena v škarpnike pa se obesi do 40 cm v dolžino. Po cvetenju rastlino prepolovimo, tako imamo tekom poletja le zeleno listno maso, naslednjo pomlad pa nam ponovno prinaša veselje. Dobro založno pognojimo tik pred cvetenjem.


KAMNOKREČ, SAXIFRAGA (Saxifraga arendsii)

Opis: Kamnokreči zacvetijo že zelo zgodaj, navadno v februarju in nas razveseljujejo do pozne pomladi. Imajo kompaktno, mahovno razrast z drobnimi listi, nad katerimi poženejo daljše cvetne nastavke. Saxifrage cvetijo v beli in različnih odtenkih rožnate ter rdeče barve. V višino zrastejo do 20 cm in so lepa popestritev mešanih zasaditev. Tekom poletja in jeseni nam ostanejo zeleni kupčki, kateri že tekom zime razvijejo cvetne nastavke za naslednjo sezono.


PLAMENKA, FLOKS (Phlox subulata)

Opis: Iglasta plamenka je značilna pomladna trajnica, ki zacveti že konec marca, z množico cvetov pa nas razveseljuje vse do konca maja. Naredi 10 cm blazinasto razrast, kjer pa se lahko prevesi, se razraste do 40 cm v dolžino. Navadno ponujamo različne barve v belih, vijoličnih in rožnatih tonih ter njihovih kombinacijah. Po cvetenju krošnjo prepolovimo in tako pomladimo rastlino za naslednje leto.


POTONIKE (Paeonia officinalis)

Opis: Potonike zacvetijo v maju in nas z enostavnimi ali polnjenimi cvetovi v pastelnih , rumenih in belih barvah razveseljujejo do konca junija. Pri zelnatih potonikah nadzemni del vsako leto odmre, spomladi pa kmalu pričnejo z razvojem novih poganjkov, ki dosežejo do 60 cm. Sadimo na sončno lego, po potrebi dodamo oporo.


RANUNKULE (Ranunculus sp.)

Opis: Ranunkule so pravi hit za pomladne zasaditve, v kombinaciji z ostalimi takrat cvetočimi cvetlicami. Med mesecem marcem in majem cvetijo na kratkih cvetnih steblih, na katerih razvijejo kompaktne polnjene cvetovi v sončnih barvah. Cvetove lahko uporabljamo tudi za namizne šopke ali druge sveže dekoracije.


SPOMLADANSKE RESE (Erica carnea)

Opis: Značilni zvončasti cvetovi v beli ali roza barvi, spadajo med prve cvetoče trajnice, ki zacvetijo še pod snežno odejo že proti koncu zimskega obdobja (januar – maj). Zraste do 20 cm v višino, nam krasi gredico, čebelam pa na resavah omogoča prvo pašo, kar ji pomembnost samo še poveča. Dobro uspeva tudi na rahlo apnenčastih tleh.


SPOMLADANSKE ČEBULNICE (Galanthus sp., Narcissus sp., Hyacinthus sp., Crocus sp., Tulipa sp., Muscari sp.)

Opis: Spomladi imamo na voljo vrsto že vzgojenih spomladanskih čebulnic, ki jih lahko kupite v lončkih. Najbolj atraktivne čebulnice so vsekakor kontrastne narcise, dišeče hijacinte in raznobarvni tulipani, izbirate pa lahko tudi med žafrani, jagodastimi hrušicami, itd. Vse spadajo med prve znanilke pomladi, cvetovi pa nas razveseljujeo vse do konca pomladi. Po cvetenju odstranimo cvetove, zeleni del rastline pa pustimo, da se sam posuši, saj čebulica na ta način akumulira hranila za nov razvoj v naslednjem letu.


SKALNI GROBELJNIK (Aurinia saxatilis, Alyssum saxatile)

Opis: Sorodnik balkonskih in vrtnih grobeljnikov, je izrazito zlato rumene barve. Zacveti v mesecu marcu in nas razveseljuje vse do konca maja. Zraste do 25 cm v višino, na robu se rahlo povesi. Sadimo na sončno do polsenčno rastišče, v zmerno humozna, odcedna tla. Listi so sivkasto zeleni.


VRTNI TELOH (Helleborus sp.)

Opis: Žlahtnjene sorte telohov za prosto prodajo v najrazličnejših barvah cvetov, od belih, zelenih, rdečkastih, itd. Zgodaj spomladi jih po nakupu lahko posadimo v okrasne posode, po zaključeni fazi cvetenja pa jih presadimo na vrt, hkrati pa poskrbimo za zadostno zalogo hranil za optimalno rast, najbolje kar s humozno zemljo. Ne prenašajo zastajanja vode, zato poskrbimo za odcedna tla ter seveda delno zaščiteno lego pred poletno popoldansko vročino.


ZIMZELEN, VINKA (Vinca minor & Vinca major)

Opis: Poznamo mali in veliki zimzelen, ki se med seboj razlikujeta predvsem po velikosti listov in posledično cvetov. Zeleni ali pisani listi so zimzeleni, med majem in julijem pa jih dopolnjujejo modri, vijolični ali beli cvetovi, sestavljeni iz petih venčnih listov. Sadimo v skalnjake, na strešne vrtove, brežine in tudi v balkonska korita. Spomladi rastline pomladimo.


ZLATI ŠEBOJ (Erysimum cheiri)

Opis: Zlati šeboj je kratkoživa spomladanska trajnica, pogosto gojena kot dvoletnica, za popestritev zgodnje spomladanskega obdobja. Socvetja obstajajo v različnih toplih barvah in značilno dišijo. Cveti od marca ter do junija, po cvetenju pa rastlino močno porežemo.


POLETI CVETOČE TRAJNICE (24)

PLAHTICA (Alchemilla mollis)

Opis: Plahtica cveti od junija do avgusta, v rumenih socvetjih, ki jih obdajajo zeleni, rahlo dlakavi listi. Doseže 30 – 40 cm višine in je lepa popestritev mešanih zasaditev na polsenčni legi. Poskrbimo za stalno vlago in odstranjujemo odcvetele cvetove. Po cvetenju lahko rastlino porežemo do polovice. Priporočamo sajenje v skupino.


AMERIŠKI SLAMNIK (Echinacea purpurea)

Opis: Ameriški slamnik pogosto zasledimo na naših vrtovih, predvsem zaradi njegove okrasne vrednosti, čudovitih belih, rožnatih ali oranžnih cvetov, ki se odpirajo od julija do oktobra. V višino zraste do 80 cm, odvisno od posamezne sorte. Uporabljamo lahko njegov iztisnjen sok iz nadzemnega dela v zdravilne namene, predvsem zaradi ugodnih učinkov na imunski sistem, za zdravljenje prehladov, preprečevanja alergij, ipd.


DIVJAKOVEC, DORONICUM (Doronicum grandiflorum)

Opis: Doronikum zraste do 30 cm v višino, spodnje srčaste liste pa v juniju, juliju in avgustu preplavijo rumeni cvetovi, ki lahko merijo do 5 cm v premeru. Sadimo na sončno lego ter na odcedna tla, velja za skromno trajnico, ki potrebuje malo nege. Cvetove sproti odstranjujemo, po cvetenju pa rastlino prepolovimo.


GROZDASTA, LATASTA PLAMENKA (Phlox paniculata)

Opis: Zelnata trajnica, pokončne rasti. V višino zraste 60 cm, odvisno od kultivarja, listi pa so temno zeleni, nasprotno nameščeni po steblu. Tekom poletja in vse do zgodnje jeseni tvorijo bogata socvetja v odtenkih bele, rožnate, rdečkaste barve, ki prijetno dišijo. Cvetove lahko uporabljamo tudi kot domače rezano cvetje. Sadimo jih na sončno do polsenčno rastišče. Po cvetenju odcvetele cvetove odstranimo, pred zimo pa nadzemni del po potrebi prepolovimo.


HOMULICE (Sedum sp.)

Opis: Homulice so počasi rastoče, plazeče, zimzelene trajnice z značilnimi mesnatimi listi in zvezdastimi cvetovi. So izredno hvaležne in nezahtevne za vzgojo, dobro tolerirajo tako revna kot sušna tla, zato jih lahko sadimo v suhozide, na zelene strehe, skalnjake, ipd. Zvezdasta socvetja se odprejo tekom poletja in so zanimiva popestritev, že tako dekorativnih listov.


HOSTA (Hosta sp.)

Opis: Hoste so zelnate trajnice, katerim nadzemni deli vsako zimo odmrejo, v pomladanskem času pa ponovno poženejo iz rizomov. Listi so najbolj zanimivi del teh rastlin. Najdemo jih v različnih barvnih kombinacijah in odtenkih modrikaste, zelene, rumene in bele barve. Cvetovi so lijakaste oz. zvončaste oblike in združeni v socvetja. Sadimo jih v senčno ali dopoldansko lego, v rahla in dobro odcedna tla.


ISKRIVKA, HOJHERA (Heuchera x hybrida)

Opis: Hojhera je čudovita zimzelena trajnica v najrazličnejših barvah listov, vse od vinsko rdeče, vijolične, zelene, rumene, oranžne ter do različnih srebrnih odtenkov, cvetovi pa so združeni v socvetja. Najbolje uspeva v delni senci, pa tudi na celodnevnem soncu. Dobro pa je vseeno vedeti, da sorte s temnejšimi listi prenesejo več direktnega sonca v primerjavi s svetlejšimi. Izogibamo se le sajenju v težka tla, v katerih pretirano zastaja voda. Vsekakor primerna za zbiratelje, saj je vsako leto na trgu veliko novih variacij.


KRVOMOČNICA, GERANIUM (Geranium sp.)

Opis: Krvomočnice so zanimive zaradi modrih in vijoličnih cvetov, sestavljenih iz petih venčnih listov. Imajo globoko narezane temno zelene liste, pri nekaterih sortah tudi kontrastno vijolične, tekom jeseni pa dobijo še dodatno jesensko barvo. Večina sort doseže 40 – 50 cm višine, tekom zime pa nadzemni del odmre. Uporabimo jih lahko za goste skupinske zasaditve na sončnih ali senčnih legah.


LEPE OČKE, KOREOPSIS (Coreopsis grandiflora)

Opis: Lepe očke izvirajo iz Severne Amerike in so dobro prezimne trajnice, visoke do 40 cm, katere vsako pomlad porežemo do tal. Poznamo sorte z enostavnimi in polnjenimi rumenimi cvetovi. Sadimo jih na sončno stran, v humozna tla, zmerno zalivamo ter vsako pomlad poskrbimo za izdatno založno gnojenje. Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo.


LEVISIJA (Lewisia cotyledon)

Opis: Levisija ima mesnate podolgovate liste, oblikovane v močno rozeto. Cvetijo v različnih barvah, od belih, rumenih, rdečih, vijoličnih in njihovih kombinacijah, vse od maja do oktobra. Odcvetele cvetove redno obtrgujemo. Potrebuje nekoliko več nege, ne ustrezajo ji namreč težka tla, v katerih zastaja voda. Vsako pomlad dobro založno pognojimo.


MAČJA META (Nepeta x faassenii)

Opis: Je trajnica z izjemno privlačnimi modrimi socvetji, ki krasijo naše vrtove vse od meseca maja do jesenskega obdobja. Socvetja v času polnega cvetenja privabljajo metulje in čebele, za neprekinjeno cvetenje pa je priporočljivo redno odstranjevanje suhih cvetov. Mačja meta je tolerantna na vroče lege z odcednimi tlemi, torej ji tudi bolj suha tla ne predstavlajo težav. V višino zraste približno 40 cm in je lepa tako kot soliterna rastlina, v skupinskih zasaditvah ali kot neformalna obroba v vrtu.


NETRESK (Sempervivum tectorum)

Opis: Rod Sempervivum obsega preko 40 različnih vrst in na stotine žlahtnjenih sort v družini tolstičevk. Ime izvira iz latinščine in je sestavljeno iz dveh besed; semper ”vedno” in vivus ”živ, živeč”, kar opisuje vedno zelene liste in izjemno trdoživost na težavnih rastiščih. Vse so sukulentne zelnate trajnice, katerih listi so zraščeni v rozete. Cvetijo od aprila do junija, v rdečkasti, rumeni, roza ali beli barvi. Odlično prenašajo sušo.


OSTROŽNIK, DELFINIUM (Delphinium elatum)

Opis: Ostrožnik ima dlanasto deljene liste in je navadno višje rasti, pokončna socvetja dosežejo preko 80 cm višine. Cveti v različnih barvah, navadno v modri, beli ali vijolični barvi. Posadimo na sončno mesto, na vetrovnem mestu jim kasneje lahko dodamo oporo. Odcvetele cvetove odstranjujemo, po prvem cvetenju prepolovimo in tako spodbudimo sekundaren razvoj cvetov.


PATAGONSKA VERBENA (Verbena bonariensis)

Opis: Patagonska verbena izvira iz Južne Amerike in sodi med višje zelnate rastline, saj doseže do 120 cm. Ima kvadratno oblikovana stebla z dolgimi internodiji ter suličasto oblikovane temno zelene liste, ki se nahajajo pretežno v spodnjem delu rastline. Tekom poletja tvori čudovita vijolična socvetja, katera obilno cvetijo in privabljajo čebele, metulje, kar jih naredi še posebej atraktivne. Višino v koritih lahko nekoliko reguliramo z vršičkanjem pri mladi rastlini.


PLANIKA (Leontopodium alpinum)

Opis: Planika je simbol naših gora, vrtnarji pa ponujamo žlahtnjene kultivarje, primerne za domače vrtove. Zeleni listi so dlakavi, cvetovi značilno beli v juniju in juliju. V vrtu ji pogosto namenimo preveč pozornosti, priporočamo raje sajenje v peščena, revnejša tla. Sodi med trajnice, ki ne glede na način nege, v vrtu preživi le nekaj let, so pa ta toliko bogatejša.


PEČNIK, ARMERIJA (Armeria maritima)

Opis: Armerija sodi med dolgo cvetoče trajnice, cveti namreč od maja ter do oktobra, med tem pa čistimo odcvetele cvetove. Listi so suličasti in razporejeni v kompakten, nizek habitus, socvetja v belih ali rožnatih barvah pa pritrjena na dolge peclje, tako rastlina doseže 40 cm višine. Ne potrebuje veliko vode, sadimo v vrtove, skalnjake, na pokopališča.


RUDBEKIJA (Rudbeckia fulgida)

Opis: Rudbekija cveti celo poletje in celo do konca jeseni. Veliki rumeni cvetovi s temno sredico so skoraj nepogrešljiv sestavni del vsakega domačega vrta. Zraste do 60 cm visoko, mlade cvetove lahko uporabimo tudi za domače šopke. Potrebuje humozna tla, vsako pomlad izdatno pognojimo. Cvetove redno čistimo.


SAGINA, MAHEK, PITOMEC (Sagina subulata)

Opis: V grobem obstajata na tržišču dve varieteti, temno in svetlo zelena. Je nizkorastoča zelnata trajnica, z zelo gostim habitusom, ki doseže le nekaj cm v višino. V skupinskih zasaditvah tvori lepo naravno zastirko, na prvi pogled podobno gozdnemu mahu. Cvetovi so drobni, bele barve ter sestavljeni iz petih venčnih listov. Odlično popestri vrtne kotičke, kjer imamo kot ogrodni element postavljene kamne plošče, okoli njih pa posadimo omenjene rastline.


TRAJNA GAVRA (Gaura lindheimeri)

Opis: Gavre imajo na podolgovatih listih značilne antociane pege in zrastejo do 60 cm v višino. Cvetijo od maja do septembra v rožnatih in belih barvah, odcvetela socvetja pa redno odstranjujemo. Če želimo nižjo rast, jih še spomladi porežemo na 20 cm, da se zgostijo. Jeseni porežemo vsa cvetna stebla, zgodaj spomladi pa vse suhe dele, tik nad novo nastalimi poganjki.


TRAJNI NAGELJ (Dianthus deltoides)

Opis: Trajni nageljni z enostavnimi cvetovi so izredno hvaležne trajnice, ki cvetijo vso poletje. Cvetov nam ni potrebno redno čistiti, ko pa sredi poletja upočasnijo razvoj novih cvetov, jih porežemo do zelenega dela in kmalu se nam razvijejo šopi novih nastavkov. Dobimo jih lahko v različnih rožnatih in vijoličnih odtenkih.


TRAJNI POLNJENI NAGELJ (Dianthus caryophyllus)

Opis: V spomladanskem času izredno aktualna popestritev mešanih zasaditev v koritih ali na gredicah. Ti nageljni zrastejo do 20 cm v višino in se z leti široko razrastejo. Polnjeni cvetovi so dobavljivi v deseterih različnih barvnih odtenkih, med katerimi še vedno prevladuje rdeča. Redno odstranjujemo cvetove, tako pocvitajo tudi tekom poletja.


SKREČNIK (Ajuga reptans)

Opis: Plazeči skrečnik je pritlikava trajnica, ki se široko razraste in vzdolž stebla naredi sekundarne korenine, ki pomagajo črpati vodo s celotne površine. Poznamo bordo vijolične in pisanolistne sorte, katere od aprila ter do julija dopolnjujejo vijolična socvetja, oblikovana v storže. Je zimzelen in zato primeren za jesenske nasadke.


ZVONČNICA (Campanula sp.)

Opis: Zvončnice poznamo v veliko različnih sortah, od pokončnih do plazečih oz. prevešavih, med seboj pa se razlikujejo tudi po velikosti in odtenku vijoličnih ali modrih cvetov. Prevešave sorte so prijetna popestritev škarpnikov, saj poleti tvorijo oblilico drobnih cvetov, po cvetenju pa celotno rastlino skrajšano vsaj za polovico.


ŽELEZNIK (Lithodora diffusa)

Opis: Redke so trajnice s tako intenzivno modrimi cvetovi, kot jih ima železnik. Zacveti že spomladi in pocvita prav vso poletje. Ima drobne, temno zelene liste, ki ostanejo čez zimo. Sadimo v skalnjake, vrtove, ni zahteven glede izbire tal, poskrbimo le za sončno lego.


JESENI CVETOČE TRAJNICE (4)

HERMELIKE (Sedum spectabile)

Opis: Hermelike so čudovite pokončne trajnice z značilnimi rožnatimi socvetji, ki se odprejo že konec avgusta. Imajo mesnata stebla in liste, v višino zrastejo 40 – 50 cm, listi pa so celo zdravilni, za razkuževanje manjših ran. Jeseni nadzemni del odmre, posušeni cvetovi pa ostanejo dekorativni celo zimo. Uspeva na suhih in revnih rastiščih.


JESENSKE ASTRE (Aster sp.)

Opis: Jesenske astre konec poletja in v začetku jeseni zacvetijo z značilnimi jezičastimi cvetovi v belih, rožnatih in vijoličnih barvah. Sadimo jih na sončno mesto, na tla bogata s hranili in humusom. Nadzemni del čez zimo premine, porežemo ga lahko že po cvetenju, ali pa zgodaj spomladi. So značilne jesenske lepotice, brez katerih preprosto ne gre.


KITAJSKA PLAVICA (Ceratostigma plumbagoides)

Opis: Kitajska plavica zacveti sicer že tekom poletja, vendar je najlepša v jesenskem obdobju, ko sinje more cvetove dopolnjujejo listi, ki zaradi hladnejših noči že spremenijo barvo v škrlatno rdečo. Odlično se obnese na sončnih lokacijah, glede izbire tal pa ni zahtevna. Dolgi poganjki dobro prekrijejo površino, zato priporočamo sajenje v skupine.


OKTOBROVKA (Sedum sieboldii)

Opis: Oktobrovke so trajnice in spadajo v obsežen rod homulic, z raznovrstnimi predstavnicami. Vrstno poimenovanje je povzeto po nemškem botaniku P. B. von Sieboldu, dandanes pa so množično razširjene v komercialnem vrtnarstvu. Rastlina so nizke rasti, v višino zrastejo le do 20 cm in so značilnega rozetastega habitusa. Mesnati listi in stebla ne potrebujejo veliko vlage, dobro se obnesejo tako na izrazito sončnih kot senčnih legah. Okoli meseca oktobra zacvetijo v rožnatih socvetjih, kmalu pa nadzemni del rastline pomine, pripravi pa že zametke za novo pomlad.


TRAJNE OKRASNE TRAVE (8)

KOLMEŽ PISANI (Acorus gramineus)

Opis: Kolmež je rastlina vlažnih rastišč, zato slabše prenaša sušo. Zraste do 35 cm v višino in ima bilke oblikovane v polkrog, kar ga popolnoma loči od ostalih trav. Sadimo ga lahko v mešane zasaditve v koritih, skalnjakih, vrtovih, dobro pa se obnese tudi ob vodnih motivih v vrtu. Sabljasti listi so lahko rumeno ali sivo zeleno obarvani.


RJAVI ŠAŠ (Carex buchananii)

Opis: Rjavi šaš je zimzelena trava, nižje rasti, v višino zraste do 40 cm. Listi so tanki, bakreno rjave barve, kar jih naredi še posebej atraktivne v jesenskih okenskih zasaditvah. Rjavega šaša ne režemo, odstranimo lahko le posamezne rjave liste. Pozimi pazimo, da ne pride do mrazne suše, po potrebi zalijemo.


PISANOLISTNI ŠAŠ (Carex conica)

Opis: Pisanolistni šaš je pritlikava vrsta iz rodu šašev, v višino ne doseže več kot 10 cm. Listi so ozki, rumeno zeleni, v koritih se rahlo obesijo čez rob. Samo na sončno ali polsenčno lego, na zmerno vlažna in s humusom bogata tla. Listov spomladi ne režemo, se ohranijo tekom zime.


PAMPAŠKA TRAVA (Cortaderia selloana)

Opis: Pampaška trava je dobro poznana velikanka med trajnimi travami, zraste lahko do 250 cm visoko, z lati pa tudi 300 cm. Sadimo jo kot soliter, med septembrom in novembrom pa požene velike svetle klase, ki so nadvse atraktivni tudi pozimi, zato jih nikar ne porežemo pred pomladjo. Dobro prenaša vse vrste tal, bogatih s hranili.


SIVA BILNICA (Festuca glauca)

Opis: Siva bilnica je vednozelena trava, ki se šopasto razraste z ozkimi listi, navadno v sivo srebrni barvi. Late razvije poleti, sprva so te zelene, nato pa se z dozorevanjem obarvajo rjavo. V višino zraste do 30 cm in je prijetna popestritev skalnjakov. Do izraza pride še posebej če poskrbimo za zastirko iz prodnikov.


RDEČELISTNA IMPERATA (Imperata cylindrica)

Opis: Imperata je 40 cm visoka trava. Sprva zeleni listi se na vrhu obarvajo v rdečo barvo, ki je še posebej intenzivna v drugi polovici sezone. Spada med trave, ki pozimi pominejo, suhe liste pa lahko občudujemo kot zimske silhuete. Ni zahtevna za vzgojo, priporočamo pa sajenje na sončno lokacijo. Preko korenin se širi v krogu.


KITAJSKI TRSTIKOVEC, MISKANT (Miscanthus sinensis)

Opis: Kitajski miskant je šopasto rastoča trava in odvisno od sorte zraste med 60 in 200 cm visoko. Listi so ostri, ozki in temno zeleni, konec jeseni porjavijo. Poleti zacvetijo z latastimi socvetji, ki so manjši od pampaških trav, jih pa zato posamezna trava razvije večje število. Zimske silhuete pozimi po potrebi povežemo.


PERJANKA (Pennisetum alopecuroides)

Opis: Med 60 in 100 cm visoke trave s puhastimi socvetji oz. klasi ter značilnimi ozkimi listi. Najbolj poznana je zagotovo pritlikava sorta ‘Hameln’, ki doseže med 40 in 50 cm višine, skupno z razvitimi klasi, ki podaljšajo svoj obstoj pozno v jesen. Sadimo na sončno mesto, pazimo da tla niso prevež zbira. Pozimi občudujemo suhe liste, porežemo spomladi.


Trajne rastline v konceptu modrih lončkov