ASORTIMAN LESNATIH RASTLIN

Predstavljamo Vam izbor lesnatih rastlin po sklopih, tako iz zaloge koti po naročilu. Pišite nam za aktualno ponudbo ali pa nas preprosto obiščite v času uradnih ur. Fotografije so simbolične.

GRMOVNICE: POKROVNE ZA BREŽINE

POKROVNE GRMOVNICE

BRŠLJAN (Hedera helix, Hedera colchita ‘Sulphur Heart’)

Opis: Čudovita, vednozelena rešitev, ki vam z leti popolnoma prekrije površino. Zelene sorte so izjemno tolerantne na senčna rastišča, medtem ko pisanolistne boljše uspevajo na soncu. Dobro se oprijema površine, saj skozi stebla tvori nadomestne korenine, ki predstavljajo dodatno oporo in večjo površino za absorbcijo vode. Nam osebno se zelo dopade rumenozelena sorta ‘Sulphur Heart’. 1,5 – 2 m rastline se sadi po 3 – 4 na tekoči meter, kjer ena vrsta zadošča za dobra 2 m dolžine.


KOSTENIČEVJE (Lonicera nitida ‘Maigrun’)

Opis: Kosteničevje je na prvi pogled rahlo podobno panešpljici, je bolj grmičaste rasti, doseže pa višino nekje do 50cm, kar ga uvršča med dobro alternativo zasaditve brežin. Cvetovi so majhni, bele barve, pojavijo pa se konec pomladi. Pri neoblikovanih rastlinah se kasneje tvorijo temno vijolične jagode, katere za ljudi niso užitne. Naravna razrast je že sama po sebi zelo privlačna, v začetni fazi pa lahko vrhove rahlo prikrajšamo za pospešen razvoj stranskih poganjkov in tako oblikovanje gostejše krošnje.


PANEŠPLJA (Cotoneaster species)

Opis: Panešpljica je vednozelena, olesenela rastlina, katera v poletnem času tvori drobne bele cvetove, jeseni in tekom zime pa nas razveseljuje z intenzivno rdečimi plodovi. Zelo dobro je poznana tako med vrtnarji kot ljubitelji, poznamo pa veliko sort, od popolnoma plazečih do tistih z višjim habitusom in izrazito grmičasto razrastjo. Rez je potrebna le na robovih brežine, pri bujnejših sortah pa lahko občasno tudi uporabimo škarje in jih porežemo po površini. Vse sorte se dobro odzivajo tudi na močnejšo pomladitveno rez.


PLAZEČI BRINI (Juniperus horizontalis, Juniperus procumbers, Juniperus communis)

Opis: Brini nam ponujajo veliko različnih vrst, ki se ponašajo z bogatim spektrom barv, velikosti in oblik posameznih sort. Prekrovne vrste so počasi rastoče, z leti pa v skupinah tvorijo gosto preprogo, ki močno ovira rast plevelov. Uporaba protiplevelne tkanine oz organske zastirke je še vedno priporočljiva. Izredno tolerantni so na sušne razmere, saj jim iglice omogočajo manjšo listno transpiracijo. Gnojimo z gnojili, ki imajo večjo vsebnost magnezija proti rjavenju iglic. 


GRMOVNICE: PRITLIKAVE ZA SKALNJAKE

PRITLIKAVI LISTAVCI

ČEŠMIN (Berberis thunbergii ‘Bagatelle’)

Opis: Delno listopadni listavec, z drobnimi podolgovatimi rdečimi listi ter posameznimi trni, nameščenimi vzdolž stebel. V maju zacvetijo drobni, komaj opazni cvetovi, katerim jeseni sledijo rdeče jagode. V višino doseže do 40 cm in 50 cm v širino. Ne potrebuje rezi, lahko pa mu občasno namenimo korekturno rez, če vidimo potrebo.  Poskrbimo za odcedna tla ter sončno rastišče.


DVOKRPI GINKO (Ginkgo biloba ‘Mariken’)

Opis: Ginko je živi fosil in ena najstarejših rastlin na svetu iz rodu Ginkgo. Ima dvokrpe liste, ki odpadejo tekom zime, botanično pa spada med iglavce. Jeseni ima lepo rumeno jesensko barvo. Sorta Mariken je kompaktna, s kratkimi vejicami, ki so gosto preraščene s pahljačastimi listi. V višino zraste 60 – 80 cm in prav toliko v širino. Odlično se obnese v urbanih okoljih.


KRČNICA (Hypericum calycinum ‘Hidcote’)

Opis: Krčnica razvije 50 – 70 cm dolge, delno olesenele poganjke, iz katerih izraščajo temno zeleni listi, nasproti v paru. Cvetovi se odprejo v aprilu, maju v zlatorumeni barvi in pocvitajo vse do poznega poletja. Glede tal ni zahtevna, izberemo odcedna tla ter vsako pomlad izdatno pognojimo. Konec zime rastlino porežemo na 20 – 30 cm višina, s tem tudi spodbudimo razvoj mladih poganjkov in novih cvetov.


KOŠENIČICA (Genista lydia)

Opis: Malo poznana grmovnica nizke razrasti, ki izvira iz Balkanskega polotoka in se razraste približno 40 x 60 cm. Drobni listi na upogljivih poganjkih se lepo sovpadajo z živo rumenimi cvetovi, ki se odprejo v maju in juniju. Posadimo jo lahko na rob robnika ali škarpnika, kjer se vejice rahlo povesijo. Sadimo v odcedna in zmerno humozna tla.


LEUKOTOJA (Leucothoe axillaris ‘ Red Lips’)

Opis: Kompaktna, vednozelena grmovnica, nizke rasti, v višino zraste približno 50 cm, prav toliko v širino. Zeleno rdečkasti listi, postanejo še intenzivnejše barve pozimi, ko se temperature spustijo pod ničlo. Poleti zacveti z belimi zvončastimi socvetji, ki pa so manj vpadljivi. Vsako pomlad dobro pognojimo, tekom zime pa pazimo, da ne pride do mrazne suše, saj rastlina listov v dobrih pogojih ne odvrže.


LEUKOTOJA KODROLISTNA (Leucothoe axillaris ‘ Curly Red’)

Opis: Kodrolistna sorta leukotoje ‘Curly Red’ je izredno atraktivna grmovnica, počasne rasti, ki se razraste približno 40 x 40 cm. Kodrasti, svetleči listi so sprva svetlo zeleni, nato potemnijo, pri nizkih temperaturah pa se spremenijo v temno vijolične do rdečkaste. Na soncu dobi barvo tudi že tekom vročih poletnih dni. Sadimo v rahlo kisla, vlažna tla, odlično popestrijo tudi terase.


MEDVEJKA (Spiraea japonica ‘Golden Princess’)

Opis: Japonska medvejka ‘Golden Princess’ je nizek, listopaden grmiček z značilnimi nazobčenimi rumenimi listi, katere konec pomladi začnejo dpopolnjevati čudovita, rožnata socvetja, ki preprosto preplavijo grmiček. Zraste približno 50 cm v višino in 60 v širino, jeseni pa dobi rahlo bakreno jesensko barvo. Po cvetenju odcvetela socvetja porežemo, celotno rastlino pa pomladimo že bodisi jeseni ali pa zgodaj spomladi.


MODRI BRADATEC (Caryopteris clandonensis)

Opis: Modri bradatec je izjemno trpežna, nizka cvetoča grmovnica, ki odlično uspeva tudi v zelo vročih in sušnih poletjih. Ima drobne suličaste liste, modra socvetja razporejena v etažah, pa se odprejo že konec pomladi in navadno krasijo rastlino vse do prvih zmrzali. Vsako leto konec februarja ali začetek marca grm porežemo skoraj do tal, da spodbudimo gosto razrast v novem letu.


NANDINA (Nandina domestica ‘Gulf Stream’)

Opis: Vednozelena, gosta grmovnica, ki zraste v do 80 cm velik kroglast grm, brez naše rezi. Izvira iz osrednje Azije in postaja že kar pogosta spremljevalka sodobnejših vrtov. Zanimiva je predvsem zaradi listov, ki so ob brstenju rožnati, tekom poletja zeleni, jeseni in pozimi pa značilno rdečkasti zaradi nizkih temperatur. Nandina nima škodljivcev in bolezni, hkrati pa je tudi zelo skromna glede izbire tal.


PEROVSKIA (Perovskia atriplicifolia)

Opis: Nekatere perovskija na prvi pogled spominja na sivko, ima drobne, sivo zelene liste, ki so aromatični in od dotiku izredno močno dišijo. Svetlo modra socvetja se odprejo začetek poletja in zdržijo do konca jeseni, vejice pa so dekorativne tudi pozimi. Zgodaj spomladi jo porežemo do tal, tako spodbudimo gosto razrast, ki v nekaj letih doseže tudi do 100 cm višine. Je zelo nezahtevna pri izbiri tal.


PLAZEČI LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus ‘Mount Vernon’)

Opis: ‘Mount Vernon’ je pritlikava sorta lovorikovca, ki ne razvije cvetov in kasneje plodov. V višino zraste približno  50 cm, ter nekoliko več v širino, tako je primeren tudi za večje ploskovne zasaditve, saj tvori kompaktno razrast. Sadimo ga lahko tudi pod krošnjami dreves za formalno gredico. Ne potrebuje rezi, hkrati pa je zelo toleranten na slana in suha urbana okolja.


POTENTILA, PETOPRSTNIK (Potentilla fruticosa ‘Goldteppich’)

Opis: Potentile najdemo v različnih barvah cvetov, vse od bele, rumene, rdeče ter do rožnatih odtenkov. Sorta ‘Goldteppich’ je kompaktna, do 50 cm visoka grmovnica z živimi rumenimi cvetovi, ki cveti celo poletje. Po cvetenju cvetove porežemo, znižamo pa tudi del krošnje. Glede izbire tal ni zahtevna, poskrbimo le za pomladno založno gnojenje.


POKROVNE VRTNICE (Rosa species)

Opis: Pokrovne vrtnice so prefinjena rešitev za ustvarjanje večjih cvetočih ploskev bodisi v vrtu ali na brežinah. V primerjavi z navadnimi vrtnicami so bolj zdrave, saj skoraj nimajo bolezni in škodljivcev, še posebno če jih sadimo na prevetrene, sončne lege. So nizke rasti, do 50 cm visoke, najdemo pa jih v belih, rdečih in rožnatih barvah. Po cvetenju jih porežemo.


PRITLIKAVI BAMBUS (Bambusa pleioblastus ‘Pumilus‘)

Opis: Pritlikavi bambus ‘Pumilus’ zraste do 40 cm v višino in tvori kompakten grmiček, ki prvotno izvira iz Osrednje Azije in Japonske. Svetlo zeleni listi so dolgi približno 5 cm in dajejo zanimivo strukturo sami obliki.


PRITLIKAVI IGLAVCI

BRIN (Juniperus squamata ‘Blue Star’)

Opis: ‘Blue Star’ je pogost predstavnik luskastih brinov na naših vrtovih. Je izredno počasne rasti, po 10 letih doseže komaj 40 cm višine in 60 cm širine, včasih celo manj. Sivo modre iglice so sobodna popestritev vrtov, še posebno v kombinaciji z zastirko iz brušenega ali lomljenega kamna. Sadimo na sončno lego, v odcedna tla.


GNEZDASTA SMREKA (Picea abies ‘Nidiformis’)

Opis: Pritlikava sorta navadne smreke, sorta ‘Nidiformis’ je izredno počasne rasti, po nekaj letih doseže približno 60 x 80 cm, kasneje nekoliko več. Svetlo zeleni smrekovi vršički se konec pomladi obarvajo v klasično temno zeleno barvo iglic. Je izredno hvaležna glede izbire tal in nezahtevna za vzgojo, ne potrebuje oblikovne ali pomladitvene rezi.


GNEZDASTA SREBRNA SMREKA (Picea pungens ‘Glauca Globosa’)

Opis: Gnezdasta srebrna smreka ‘Glauca Globosa’ ima značilne srebrne iglice ter gosto, pritlikavo razrast. Z leti doseže približno 100 x 150 cm in navadno ne potrebuje nobene rezi, če pa opazimo štrleče poganjke pa jih lahko sproti odstranimo. Sadimo v zmerno vlažna, humozna tla, čeprav bo uspevala tudi na revnejših. Pogosto jo najdemo cepljeno na deblu.


GRAHASTA SREBRNA PACIPRESA (Chamaecyparis pisifera ‘Baby Blue’)

Opis: ‘Baby blue’ je različek sorte ‘Boulevard’, izredno popularne paciprese, pogosto uporabljene v skalnjakih ali betonskih koritih. Mehke, srebrne iglice tvorijo sprva kompaktno in kasneje piramidalno obliko, ki po 10 letih doseže cca 50 x 100 cm. Sadimo v vlažna, rahlo kisla tla, ne potrebuje dodatne rezi.


JAPONSKI MACESEN (Larix kaempferi ‘Blue Dwarf’)

Opis: Sorta japonskega macesna, kroglaste, rahlo nepravilne oblike ter z značilnimi modro zelenimi iglicami. Je listopadna, torej konec jeseni iglice porumenijo ter odpadejo. Po 10 letih se razraste približno 70 x 100 cm, odvisno od rastnih pogojev. Sadimo na sončna tla, spomladi založno pognojimo.


KOMPAKTNA SMREKA (Picea glauca ‘Alberta Globe’)

Opis: Privlačna pritlikava smreka, navadno pravilne kroglaste oblike. V 10 letih doseže 80 x 80 cm, je načeloma izredno počasne rasti. Sadimo v humozna, odcedna tla, najboljše kot strukturni dodatek v skalnjakih, betonskih koritih ter na pokopališčih.


KOMPAKTNA JELKA, BALZAMOVEC (Abies balsamea ‘Nana’)

Opis: Nizka vednozelena sorta balzamične jelke s kratkimi, temno zelenimi iglicami, ki oddajajo prijetno aromo pri stisku. Razraste se približno 50 x 80 cm in ne razvije storžev. Odlično se sovpada z brušenim kamnom, uporabljenim kot zastirko, tako pri skalnjakih kot pri ureditvi japonskih vrtov. 


KOMPAKTNA PACIPRESA (Chamaecyparis pisifera ‘Filifera Aurea’)

Opis: Zanimiva zlatorumena pacipresa, rahle, bujnejše strukture z upogljivimi vejicami. Sprva je rast rozetasta, z leti pa se začne oblikovati vrh in se razvije v piramidalni grm do 150 cm visok. Pozimi se zgornje iglice obarvajo bakreno rjavo. Prvo zimo po sajenju pazimo na stalno vlago, kasneje pa je tolerantna na sušne razmere. Sorodna sorta ‘Filifera Nana’ ima privlačno zeleno razrast.


PLAZEČA TISA (Taxus baccata ‘Repandens’)

Opis: Gnezdasta oblika navadne tise, z značilnimi upognjenimi poganjki, sestavljenimi iz temno zelenih iglic. Z leti doseže 50 cm višine, ter 80 cm širine, ne potrebuje dodatne rezi. Dobro se obnese tako na sončnih kot popolnoma senčnih legah, paziti pa moramo, da v tleh ne zastaja voda, saj v tem primeru iglice rade porumenijo.


PRITLIKAVA OMORIKA (Picea omorika ‘Nana’)

Opis: Počasi rastoč kultivar smreke, sorta ‘Nana’, je sprva popolnoma gnezdaste oblike (80 x 100 cm), kasneje pa se spreminja v piramidalno obliko. Iglice so na zgornji strani zelene, na spodnji srebrne. Je zanimiv dodatek k majhnim skalnjakom ali zasaditvam na pokopališčih. Ne potrebuje rezi, skrbimo pa za redno letno dognojevanje z gnojili za iglavce.


PRITLIKAVA HIMALAJSKA CEDRA (Cedrus deodara ‘Feeling Blue’)

Opis: Pritlikava sorta vednozelene himalajske cedre z značilnimi srebrnimi iglicami na upognjenih dolgih poganjkih. Z leti doseže optimalno velikost, 80 cm višine in 100 cm širine, kasneje pa lahko tudi več. Sadimo na sončno lokacijo, v tla kjer ne zastaja voda.


PRITLIKAVI BOR (Pinus mugo ‘Mughus’)

Opis: Še bolj kompaktna in počasneje rastoča sorta pritlikavega planinskega bora, ki z leti doseže velikost 80 x 100 cm. Ima gosto razraščene veje s kratkimi, temno zelenimi iglicami. Prva leta potrebuje več vode, ko se dobro ukorenini pa tolerira tudi najbolj sušne razmere. Sadimo na sončno lokacijo.


PRITLIKAVI AMERIŠKI KLEK (Thuja occidentalis ‘Golden Tuffet’)

Opis: Zelo atraktivni kompaktni ameriški klek, zelo goste razrasti (50 x 80 cm po 10 letih). Zgornje iglice na poganjkih so rumeno oranžne barve, kar deluje zelo kontrastno na zastirko iz rjavega lubja. Pozimi se oranžne iglice spremenijo v rdečkast odtenek. Sadimo v zračna tla, drugače pa prenese tudi močno sušo in hudo poletno pripeko.


PRITLIKAVI AZIJSKI KLEK (Thuja orientalis ‘Aurea Nana’)

Opis: Azijski klek oz. pritlikavi kultivar ‘Aurea Nana’  ima zlatorumene enoletne iglice oz. poganjke, ki so aromatični na otip. Oblikuje jajčasto krošnjo, od 70 – 90 cm visoko in do 60 cm široko. Ne potrebuje rezi. Sadimo na sončno lokacijo ter dobro gumozna tla, pozimi pa pazimo da imamo krošnjo povezano zaradi teže snega.


STOŽČASTA SMREKA (Picea glauca ‘Conica’)

Opis: Zelo počasi rastoča, izredno kompaktna sorta smreke, ki v višino zraste le 2 m, v zelo visokih starostih tudi višje. Rast je simetrična, v začetku stožčaste, z leti bolj jajčaste oblike. Zahteva odcedna in humozna tla, primerna predvsem za skalnjake ali kot soliterna rastlina v vrtovih. Dobro se obnese tudi v okrasnih loncih pred vhodom. Redno dognojujemo z založnimi gnojili za iglavce.


ŠKOLJKASTA PACIPRESA (Chamaecyparis obtusa ‘Butterball’)

Opis: Školjkasta pacipresa ima zanimivo, rahlo nakodrano razrast, prijetno na otip. Sorta ‘Butterball’ tvori zlato rumene poganjke na zelenih iglicah v notranjosti krošnje. V 10 letih doseže komaj 15 x 25 cm.


GRMOVNICE: CEPLJENE NA STEBLU

Drevesa in grmovnice oblikovana ali cepljena na deblo/olesenelo steblo delimo glede na standard višine debla, nad katerim se nato razvija zeleni del: Standard (Std) 1,8 – 2,2 m > 1/2 Standard (HS) 1,2 – 1,8 m > 1/4 Standard (QS) 0,5 – 1,0 m

LISTAVCI NA STEBLU

BODIKA, BOŽJE DREVCE (Ilex aquifolium ‘Argenteomarginata’)

Opis: Atraktivna pisanolistna bodika, cepljena na olesenelem steblu. Listi so vednozeleni, podobni navadni bodiki, vendar pisani, kar je zaželjena lastnost v vrtu. Je relativno hitro rastoča grmovnica, zato ko dosežemo željeno velikost, lahko v juniju poganjke skrajšamo in oblikujemo v okroglo obliko. Pozimi pazimo, da ne pride do mrazne suše.


DVOKRPI GINKO (Ginkgo biloba)

Opis: Ginko je živi fosil in ena najstarejših rastlin na svetu iz rodu Ginkgo. Ima dvokrpe liste, ki odpadejo tekom zime, botanično pa spada med iglavce. Jeseni ima lepo rumeno jesensko barvo. Predolge poganjke lahko vsako leto porežemo in tako negujemo obliko.


JAPONSKA TRDOLESKA (Euonymus japonicus ‘Elegant Aureus‘)

Opis: Zimzeleni listavec, s svetlečimi, pisano rumenimi listi. Navadno trdolesko najdemo nižje cepljeno, obliko pa vsako leto ustrezno negujemo z rezjo. Pozimi pazimo, da se tla ne izsušijo preveč, saj lahko odvrže liste, kar pa znatno oslabi rastlino. Odlično uspeva na soncu, lahko pa jo posadimo tudi na polsenčno lego.


KALINA (Ligustrum species)

Opis: Delno listopadna grmovnica, izjemno hitre rasti. Hitro lahko oblikujemo željeno obliko, bodisi geometrijski lik ali celotno skulpturo, za tem pa zahteva redno striženje, vsaj 3 x letno. Listi so ovalni, rahlo usnjati in temno zeleni. Drobni beli cvetovi se ob redni rezi ne razvijejo.


LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus)

Opis: Lovorikovec je najbolj poznan kot soliterna razvejana grmovnica v vrtu ali kot grmovnica primerna za formalno živo mejo. Na tržišču ga lahko dobimo tudi oblikovanjega v eno deblo, na katerem se razvije gosta krošnja. Ta habitus moramo 1x – 2x letno ročno oblikovati, da obdržimo lepo obliko. Pozorni smo na stalno vlago tekom suhih zim, ko tal ne prekrije snežna odeja.



PAHLJAČASTI JAVOR (Acer palmatum ‘Dissectum Garnet‘)

Opis: Pahljačasti javor ‘Dissectum Garnet’ je oblikovan v nižje deblo, nad katerim izraščajo dolge veje, ki se lepo raztezajo v obliki dežnika in kmalu dosežejo tla. Nad tlemi lahko poganjke vsako leto prikrajšamo. Dekorativni so listopadni krpati listi, navadno v temno vijolični oz. rdeči barvi.


PUŠPAN (Buxus sempervirens)

Opis: Popularen grm za oblikovanje, ki pa zadnje čase potrebuje nekoliko več nege, zaradi različnih škodljivcev in bolezni, ki ga lahko napadejo. Kupimo ga oblikovanega v različne oblike, pogosto tudi na deblu, tako je primeren za sajenje v skalnjake in mešane zasaditve pred objekti. Oblikovno rez opravimo 2x – 3x v letu, najboljše v oblačnih dneh, da ne pride do sončnih ožigov.


PANEŠPLJICA (Cotoneaster salicifolius ‘Repens‘)

Opis: Dolgi podolgovati temno zeleni listi sestavljajo dolge vejice, ki se obešajo iz debla, na katerem je panešpljica cepljena. Je vednozelena grmovnica, ki zacveti v maju, od novembra ter do januarja pa ima razvite rdeče dekorativne plodove. Primerna je za sajenje v posode in betonska korita.


VRTNICA NA STEBLU (Rosa species)

Opis: Različne vrste vrtnic lahko dobimo cepljene na steblu, med seboj pa se vrstno značilno razlikujejo tako po obliki in barvi cvetov kot po času cvetenja. Vrtnice zahtevajo nekoliko več nege in seveda oporo, predvsem zaradi tanjšega stebla. V vrtovih lahko delujejo zelo dekorativno.


IGLAVCI NA STEBLU

ARIZONSKA CIPRESA (Cupressus arizonica)

Opis: Arizonska cipresa izvira iz Severne Amerike in ima značilne srebrne iglice na poganjkih, oblikujemo pa jo zlahta v kroglo, spiralo, ipd. Lubje je smolnato, se sproti lušči. Spada med hitreje rastoče iglavce zato je navadno potrebna rez vsaj 2 x v letu.


ATLAŠKA CEDRA (Cedrus atlantica ‘Glauca Pendula‘)

Opis: Povešava sorta mogočne atlaške cedre, cepljene na 2 m višine ali nižje na 1 m. Krošnjo tvorijo dolge, upognjene veje, sestavljene iz kratkih srebrnih iglic, katerim se pridružijo storži temno zeleni do rjavi, s tankimi luskolisti. Odlično prenaša sušne lokacije, tudi močno urbana okolja. Lubje je sivo, grobo luskasto.


BORI NA STEBLU (Pinus species)

Opis: Poznamo številne vrste borov in njihove kultivarje, ki so dobavljivi v cepljenih različicah. Višina debla je navadno od 0,5 m – 0,8 m. Rez pri teh oblikah ni potrebna saj imajo kultivarji že sami po sebi gosto razrast, lahko pa pri večjih krošnjah odstranjujemo enoletne vršičke, da obdržimo enako velikost.


BRINI NA STEBLU (Juniperus species)

Opis: Veliko vrst brinov se dobro obnese tudi kot cepljene grmovnice na nižjem deblu. Izbiramo lahko med plazečimi brini v zelenih, srebrnih in rumenih barvah, ki se obesijo proti tlom, ter gnezdastim brinom, kot je primer sorta ‘Blue Star’, ki oblikuje kompakten ter pokončen habitus. Ne marajo pretirano zastajanje vode.


HIMALAJSKA CEDRA (Cedrus deodara ‘Feeling Blue‘)

Opis: Pritlikava sorta vednozelene himalajske cedre z značilnimi srebrnimi iglicami na upognjenih dolgih poganjkih. Z leti doseže optimalno velikost, 80 cm višine in 100 cm širine, na deblu pa jo lahko tudi krajšamo. Sadimo na sončno lokacijo, v tla kjer ne zastaja voda.


KLEK (Thuja plicata ‘Kaegers Beauty‘)

Opis: Atraktivna pritlikava različica orjaškega kleka z zelo zračno strukturo krošnje. Mlade iglice so zelene, kasneje v letu pa porumenijo in dobijo temnejšo jesensko preobleko. Sadimo v peščena, odcedna tla, saj ne prenese zastajanje vode. Primerna soliterna rastlina v okrasnih posodah, okrasnih betonskih koritih.


LEJLANDIJEVA CIPRESA (Cupressocyparis leylandii)

Opis: Hitro rastoča zimzelena lejlandijeva cipresa ima sivkasto zelene iglice ter temno rjave, drobne storžke. Cepljena na nižje olesenelo steblo je zanimiva formalna popestritev vrta. Poskrbimo za redno letno rez, ki jo včasih tekom poletja ponovimo, da obdržimo željeno kroglasto obliko.


MACESEN POVEŠAVI (Larix kaempferi ‘Stiff Weeper‘)

Opis: Listopadni iglavec, povešavi macesen, po strukturi deluje podobno kot povešava atlaška cedra. Iglice so daljše, spomladi svetlo zelene, poleti modrikaste, jeseni pa pred odpadanjem porumenijo. Veje so mehko upogljive, popolnoma prosto padajoče, tako počasi tvorijo kompaktno dežnikasto obliko, ki ne doseže višje višine kot ob nakupu.


SREBRNA SMREKA (Picea pungens ‘Glauca Globosa‘)

Opis: Gnezdasta srebrna smreka ‘Glauca Globosa’ ima značilne srebrne iglice ter gosto, pritlikavo razrast. Z leti na deblu doseže približno 70 x 100 cm in navadno ne potrebuje nobene rezi, če pa opazimo štrleče poganjke pa jih lahko sproti odstranimo. Sadimo v zmerno vlažna, humozna tla, čeprav bo uspevala tudi na revnejših.


TAMARIX (Tamarix tetrandra)

Opis: Tamarix sicer botanično ne spada med iglavce, jim je pa po strukturi zelo podoben, zato ga tu uvrščamo v skupino cepljenih iglavcev. Je listopaden grm, s prevešavimi dolgimi poganjki, ki jih lahko vsako leto popolnoma porežemo ali pa samo prepolovimo. Koenc pomladi ter v poletju se odprejo tisočera rožnata socvetja, zaradi katerih je grmovnica komercialno vedno bolj zanimiva.


GRMOVNICE: ZA ŽIVE MEJE

GRMOVNICE ZA ŽIVE MEJE

AMERIŠKI IN AZIJSKI KLEK (Thuja occidentalis, Thuja orientalis)

Opis: Izredno prikladne rastline, enostavne za vzdrževanje. So verjetno ena pogostejših živih mej, cenjene predvsem zaradi lepega oblikovanja in goste tvorbe habitusa. Thuja occ. ‘Smaragd’ kot najpopularnejša ne potrebuje stranske rezi, zaradi lepe piramidalne rasti.


BUKEV (Fagus sylvatica)

Opis: Sadimo jo na sončne oz. polsenčne lege. Obrezujemo do željene višine, navadno v poznem pomladanskem in zgodnjem jesenskem času. Sadilna razdalja naj bi znašala približno 30 cm. Uporabimo lahko tudi rdečelistno bukev, katera izredno popestri tovrstno zasaditev.


FORZICIJA (Forsythia x intermedia)

Opis: Cveti zelo zgodaj spomladi pred samim olistanjem, s čudovitimi rumenimi cvetovi na enoletnih poganjkih. Veje lahko naberemo za v šopek in si popestrimo stanovanje. Obrezovati začnemo po cvetenju in vzdržujemo želeno obliko med rastjo.


GABER Carpinus betulus)

Opis: Posebnost gabra je v tem, da za razliko od ostalih listopadnih drevesnih vrst, posušenih listov ne odvrže, dokler ne poženejo novi. Tako v zimskih razmerah nudi tudi neke vrste zaščito pred nizkimi temperaturami. Je zelo nezahteven pri izbiri tal in avtohton predstavnik naše dežele. 


KALINA, LIGUSTER (Ligustrum vulgare, Ligustrum ovalifolium)

Opis: Zelo pogosto uporabljena grmovnica, cenjena predvsem zaradi hitre rasti. Ne samo, da se odlično obnese v živih mejah, uporablja se jo tudi za ozelenjevanje različnih konstrukcij in formiranje v razne oblike. Glede rastišča ni zahtevna, prav tako ji ustrezajo praktično vse lege.


LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus)

Opis: Veliki, povoščeni listi, katere dopolnjujejo omamno dišeči cvetovi v poznih pomladnih dneh in črni plodovi kasneje. Obrezujemo ga lahko samo enkrat letno, priporočljiva pa je uporaba vrtnarskih škarij oz. ročno obrezovanje posameznih poganjkov. Tako se izognemo poškodbi listov, ki kazijo izgled. Lahko se pojavijo zimski ožigi, katere pa rešujemo samo z odstranjevanjem ožganih listov. Primeren je tako za sončne kot senčne lege in ni občutljiv na onesnaženo okolje. Vsi deli rastline, razen sočnega osemenja, so strupeni.


PACIPRESA (Chamaecyparis lawsoniana)

Opis: Zaradi izredno goste krošnje tvori odlično protivetrno zaščito. Potrebuje dobro odcedna tla ter rahlo kislo do nevtralno zemljo, priporočamo dodatek šote ob sajenju. Spomladi obvezno založno pognojimo z gnojili za iglavce.


TISA  (Taxus baccata)

Opis: Tisa odlično prenaša onesnažena urbana okolja in se izredno dobro obrašča po močnem pomlajevanju. Oblikujemo jo lahko v najrazličnejše oblike, vendar raste zelo počasi. Ima temno zelene iglice, nekatere sorte pa tvorijo celo zlatorumene enoletne poganjke. Rdeči plodovi v jesenskem času nudijo lepo popestritev celotne žive meje. Paziti moramo na otroke, saj so iglice, kot tudi semena v plodovih strupeni.


GRMOVNICE: STEBRIČASTE

STEBRIČASTE GRMOVNICE

STEBRIČASTA JAPONSKA BODIKA (Ilex crenata ‘Fastigiata’)

Opis: Stebričasta japonska bodika ima drobne, svetleče in zimzelene liste, podobne navadnemu pušpanu. Rast je izrazito stebričasta, v višino doseže 1,5 – 2 m, v širino pa okoli 40 cm. Višino lahko prilagodimo našim željam in zgornje poganjke konec pomladi prikrajšamo. Glede izbire tal ni zahtevna grmovnica, poskrbimo le za odcedna tla in redno pomladansko dognojevanje.


STEBRIČASTI BOR (Pinus nigra ‘Green Tower’)

Opis: Ozka, stebrasta sorta črnega bora, ki v višino doseže približno 140 cm in je kot nalašč za sodobnejše zasaditve v skalnjakih oz. okrasnih gredah ob hiši, saj zavzame izredno malo prostora. Temno zelene iglice v paru so rahlo ukrivljene in daljše, v dolžino dosežejo tudi preko 12 cm. Najboljše uspeva na odcednih tleh, lahko peščenih. Poskrbimo za pomladno gnojenje z založnimi gnojili za iglavce.


STEBRIČASTA TISA (Taxus baccata ‘Fastigiata Robusta’ & ‘Fastigiata Aurea’)

Opis: Počasi rastoči sorti tis v temno zelenih iglicah (‘Fastigiata Robusta’) in zlato rumenih enoletnih poganjkih (‘Fastigiata Aurea’). Stebričasta tisa lahko doseže preko 4 m v višino, ki pa jo z rezjo lahko prilagajamo našim željam. Z leti se razraste do 60 cm v širino. Uporabimo jo kot mogočen soliter v vrtu, primerna pa je tudi za formiranje žive meje, saj ne potrebuje stranske rezi kot navadna tisa. Ženske rastline jeseni razvijejo rdeče okrasne plodove.


STEBRIČASTI TISOVNIK, NEPRAVA TISA (Cephalotaxus harringtonia ‘Fastigiata’)

Opis: Pri nas slabše poznana grmovnica, tisovnik, izvira iz Japonske in je na prvi pogled podoben navadni tisi. Stebričasti tisovnik doseže do 3 m v višino in je nekoliko širše rasti od stebričaste tise. Iglice so ploščate, bleščeče, temno zelene. Zelo dobro prenaša senčna in vlažnejša rastlišča, zato ga lahko sadimo na severno lego, najboljše pa uspeva na polsenčni lokaciji. Ženske rastline razvijejo zelene, mesnate plodove, ki dozorijo v oktobru.


GRMOVNICE: OBLIKOVANE

OBLIKOVANE GRMOVNICE

JAPONSKA BODIKA (Ilex crenata)

Opis: Japonska bodika je trpežna vednozelena grmovnica, podobna pušpanu, le da jo pesti manj bolezni in škodljivcev, ki zadnja leta napadajo pušpan. Je počasi rastoča, lepo pa se jo da oblikovati v različne oblike, tako krogov, kvadratov, stožcev, predvsem pa bonsajev. Cvetovi so drobni, beli in neopazni, črni plodovi pa se razvijejo samo na ženskih rastlinah. Poskrbimo za zmerno vlažna tla.



KALINA (Ligustrum species)

Opis: Kalina je izredno hitro rastoča grmovnice, kar je dobro če želimo v kratkem času izoblikovati veliko skulpturo, vendar tudi kasneje zahteva redno obrezovanje. Privlačni in sijoči temno zeleni listi so zimzeleni, se delno čistijo tekom zime, in celo leto dekorativni. Bela socvetja se pri redni rezi ne razvijejo. Kalino lahko kupimo v najrazličnejših oblikah, pogosto oblikovano tudi v živali, vlake, dinazavre, itd, saj domišljija ne pozna meja.



KLEK (Thuja species)

Opis: Ameriške in azijske kleke pogosto najdemo oblikovane v spirale in podobne pokončne oblike. So počasneje rastoče grmovnice, zato je potrebna rez le enkrat do dvakrat v letu, poskrbimo pa za založno gnojenje z gnojili za iglavce, da obdržimo zdrave in močne poganjke. Kupimo že končne velikosti in obliko le še vzdržujemo.



PUŠPAN (Buxus sempervirens)

Opis: Vsekakor najbolj popularen grm za oblikovanje, ki pa zadnje čase potrebuje nekoliko več nege, zaradi različnih škodljivcev in bolezni, ki ga lahko napadejo. Kupimo ga oblikovanega v različne oblike, pogosto tudi na deblu, tako je primeren za sajenje v skalnjake in mešane zasaditve pred objekti. Oblikovno rez opravimo 2x – 3x v letu, najboljše v oblačnih dneh, da ne pride do sončnih ožigov.



TISA (Taxus baccata)

Opis: Tisa je odlična grmovnica za ustvarjanje ars topiarije, tako imenovane umetnosti oblikovanja. Dobimo jo lahko v obliki 3D nizkih likov ali pa visokih stožcev, stebrov, itd. Je počasi rastoča, s temno zelenimi iglicami, ki so vednozelene Pri redni rezi, ki jo opravimo do dvakrat v letu, ne razvije rdečih plodov.


POM POM GRMOVNICE (Juniperus sp., Thuja sp., Chamaecyparis sp., Pinus sp., itd)

Opis: Pom pom grmovnice so namensko oblikovane v kroglaste oblike na koncu golih vej. V vrtu delujejo zelo prestižno in odvisno od vrste, potrebujejo eno do tri rezi v vsakem letu. Pogosto najdemo v to obliko oblikovane brine, kleke, paciprese, bore, itd. Velikosti se razlikujejo, in sicer od preprostih nižjih, ter do prestižnih na 300 cm oblikovanih grmov. Pošljite povpraševanje in pripravili Vam bomo ponudbo.


GRMOVNICE: CVETOČE

CVETOČE GRMOVNICE

AMERIŠKI DREN (Cornus florida)

Opis: Ameriški dren cvetnik je listopadna grmovnica, ki doseže 3 – 5 m v višino in cveti v mesecu maju ter juniju. Barva cvetov je navadno bela ali rožnata, sestavljeni pa so iz štirih venčnih listov. Zelo dekorativni so listi, ki se odenejo v živo rdečo jesensko barvo. Glede tal ni zahteven, najbolj pa mu ustrezajo dobro prepustna tla.


AZALEJA (Azalea japonica)

Opis: Azaleje so rododendronom sorodne grmovnice, ki prav tako ljubijo kisla tla, za katera poskrbimo že takoj ob sajenju z dodatkom kislega šotnega substrata ali prsti nabrane pod iglavci. Zvončasti cvetovi obstajajo v najrazličnejših barvah, posebno pestrost lahko opazimo še posebno pri miniaturnih azelejah, primernih za posaditev v okrasne posode. Sadimo na polsončno lokacijo, spomladi pa uporabimo založno gnojilo za rododenrone.


BUDLEJA, METULJNIK (Buddleja davidii)

Opis: Metuljnik je dobil ime po dišečih stožčastih socvetjih, ki omamnmo dišijo in privabljajo metulje. Rastlina je listopadna in ima zračno strukturo krošnje, na račun upognjenih vej. Cveti v belih, rožnatih, vijoličnih odtenkih, med julijem in septembrom. Zraste do 2 m  v višino, krošnjo pa vsako leto po cvetenju nekoliko skrajšamo, tako spodbudimo razraščanje in razvoj mladih poganjkov.


BELI, SIBIRSKI DREN (Cornus alba ‘Sibirica’)

Opis: Beli sibirski dren je listopadna grmovnica z valovitimi zelenimi listi, ki se razvijejo na rdečih vejah. Bela socvetja se odprejo proti koncu pomladi, iz njih pa se razvijejo beli okrasni plodovi. Tvori rumeno do oranžno jesensko barvo, po odpadu listov pa pozimi glavno okrasno vrednost predstavljajo dolge, upogljive rdeče šibe. V višino zraste 2 – 3 m.


ČRNI BEZEG (Sambucus nigra ‘Black Lace’)

Opis: Okrasna sorta črnega bezga, listopadna z značilnimi globoko pernato deljenimi listi v vijolični barvi. V višino doseže do 3 m. V juniju zacvetijo belo – rožnata socvetja, ki lepo dišijo in predstavljajo lep kontrast na temne liste. Plodovi so temno vijolični in dozorijo do oktobra. Sadimo na sončno rastišče in odcedna tla. Po cvetenju lahko rastlino pomlajujemo z rezjo.


DOJČIJA (Deutschia scabra)

Opis: Listopadna grmovnica, ki doseže 3 m v všino in prav toliko v širino, lahko pa jo redno režemo in obdržimo nižje rasti. Dolgi poganjki se hitro upognejo pod težo cvetov, ki so navadno v beli ali rožnati barvi, veliki 1,5 – 2,5 cm in združeni v socvetja. Cvetovi se odprejo v drugi polovici poletja. Sadimo v dobra humozna tla, po cvetenju redno opravimo korekturno rez.


ENOVRATI GLOG (Crataegus monogyna)

Opis: Glog je do 5 m visok grm, ki ga lahko poljubno vsako leto prikrajšamo in tako držimo bolj kompaktnega, lahko pa ga po drugi strani tudi oblikujemo v manjše drevo. Cveti v belih drobnih socvetjih v mesecu maju in juniju, kmalu pa razvije rdeče okrogle plodove, ki delujejo zelo atraktivno. Uporabljamo ga kot soliterno rastlino, lahko pa tudi kot cvetočo živo mejo, saj se dobro odziva na močno rez.


FORZICIJA (Forsythia sp.)

Opis: Bujno rastoča, listopadna grmovnica, ki zraste 3 m v višino. Lepo jo lahko oblikujemo in držimo na željeni višini. Zelo zgodaj zacveti v mesecu marcu in aprilu in sodi med najbolj zgodne cvetoče grmovnice v letu. Cvetovi so rumeni, sestavljeni iz štirih venčnih listov. Po cvetenju se forzicije olistajo z značilnimi eliptičnimi listi.


HIBISKUS, SIRSKI OSLEZ (Hibiscus syriacus)

Opis: Grmasti ali sirski oslez je priljubljena listopadna, cvetoča grmovnica, ki ima liste na prvi pogled podobne krizantemi. Zraste 2 – 3 m visoko v pokončen grm in cveti tekom poletja, do zgodnje jeseni. Cvetovi so rožnati, vijolični ali beli. Tekom poletja poskrbimo za stalno vlažna tla, da obdržimo neprekinjeno cvetenje.


HORTENZIJE (Hydrangea arborescens, H. hortensis, H. macrophylla, H. paniculata, H. quercifolia)

Opis: Rod hortenzij obsega preko 70 različnih vrst, katerim večinoma ustreza delno senčna, ne preveč osončena lega, z nekaterimi izjemami. Najbolj priljubljena je vrtna hortezija, pogosto pa se srečujemo tudi z latasto hortenzijo, z atraktivnimi stožčastimi cvetovi in hrastovolistno hortenzijo z zanimivo oblikovanimi listi, ki imajo lepo jesensko barvo.


JAPONSKI DREN (Cornus kousa)

Opis: Japonski dren je listopadna grmovnica, široke rasti, v višino zraste do 5 m. V mesecu juniju zacveti z belimi cvetovi, sestavljenimi iz štirih venčnih listov. Iz bujno cvetočega grma se proti jeseni razvijejo drnulje, tako imenovani užitni plodovi v rdečkasti barvi. Cenimo tudi jesensko barvo listov.


JAPONSKA KUTINA (Chaenomeles japonica)

Opis: Japonska kutina je lepa soliterna grmovnica, visoka do 2 m, lahko pa jo uporabimo tudi kot cvetočo živo mejo, formalno oblikovano. Rdeče – rožnati čašasti cvetovi se odprejo med olistanjem v marcu in cvetijo do maja. Plodovi so kroglasti rumeni, sicer lahko užitni, vendar manj okusni, zato pa imajo večjo dekorativno vrednost.


JAPONSKI PIERIS (Pieris japonica ‘Forest Flame’)

Opis: Pokončen, vednozelen grm, ki doseže do 2 m v višino. Mladi poganjki z listi so  sprva škrlatno rdeči, nato belkasti in v končni fazi temno zeleni. Sredi pomladi se odprejo zvončasta socvetja, sestavljena iz množice belih cvetov. Sadimo na delno senčno lego, v kisla tla, idealen pH je med 4,0 in 5,0 kar lahko ustvarimo z dodatkom kisle šote.


JAPONSKA SNEŽNA KEPA, BROGOVITA (Viburnum plicatum)

Opis: Brogovita je bujen, listopaden grm, zraste lahko do 3 m višine. Listi so rahlo nazobčeni, temno zeleni, cvetovi pa združeni v bela, kroglasto do ploščata socvetja. Krošnjo oz. veje oblikujemo po cvetenju, takrat imamo tudi priložnost oblikovati grm. Vsako pomlad založno pognojimo.


KALINOLISTNI POKALEC (Physocarpus opulifolius ‘Diabolo’)

Opis: Manj poznan, vendar izredno atraktiven listopaden grm, visok 2 – 3 m. Listi so trikrpati, temno vijolične do rdečkaste barve. V juniju in juliju se odprejo bela do rožnata socvetja, sestavljena iz množice drobnih cvetov, katerim v jeseni sledijo rdeči okrasni plodovi. Ob zadostni vlagi, dobro prezimi.


KITAJSKI JUDEŽEVEC , JADIKOVEC (Cercis chinensis ‘Avondale’)

Opis: Do 3 m visok listopaden grm, z značilnimi zaobljenimi listi in lijakasto oblikovano krošnjo. V aprilu in maju se odprejo temno rožnati cvetovi, ki popolnoma preplavijo grm. Plodovi so tanki, podolgovati stroki, ki jih pogosto videvamo še tekom zime. Sadimo na sončno lokacijo, v humozna tla.


KITAJSKI LOROPETALUM (Loropetalum chinensis ‘Black Pearl’)

Opis: Zanimiva grmovnica, ki zraste do 1,5 m v višino in je delno listopadna. V marcu in aprilu se pojavijo intenzivna rožnato rdeča socvetja. Mladi listi so temno vijoličasti, starejši temno zeleni z vijoličnim prilivom. Sadimo v dobro odcedna, rahlo kisla tla in pred zimo zaščitimo oz. že pri sajenju upoštevamo zavetno lego, saj ga lahko huda zima poškoduje.


KOLKVICIJA (Kolkwitzia amabilis)

Opis: Listopadna grmovnica, visoka med 2 in 3 m, z dolgimi upognjenimi vejami. Listi so sestavljeni, nasproti nameščeni po steblu, mehki na otip. Beli ali rožnati cvetovi se odprejo v sredini pomladi in cvetijo do junija. Primerna je kot soliterni grm, v vrtu kjer ji lahko nemenimo več prostora.


LEPOPLODKA (Callicarpa bodinieri)

Opis: Poleti cvetoča, listopadna grmovnica s temno zelenimi listi. Med junijem in avgustom cveti s svetlo vijoličnimi, zvezdastimi cvetovi, katerim v jeseni sledijo številni vijolični plodovi, po katerih je dobila tudi ime. Plodovi so zanimivi tudi tekom zime, moramo pa vedeti da niso užitni. Vejice s plodovi lahko uporabimo za okras.


MEDVEJKA (Spiraea x vanhouttei, S. x japonica)

Opis: Listopadne grmovnice, tisočerih sort, ki se med seboj razlikujejo po barvi cvetov in seveda velikosti. Izbiramo lahko med visokimi grmi, kot pritlikavimi, ki dosežejo le 0,5 m v višino. Kobuljasta socvetja se odprejo že v drugi polovici pomladi in cvetijo celo poletje. Po cvetenju grm ustrezno porežemo, glavno rez pa opravimo zgodaj spomladi.


METLIČEVJE (Cytisus sp.)

Opis: Metličevje ima drobne liste in lokasto upognjene veje, na katerih se razvijejo metuljasti cvetovi. Ti cvetijo v rumenih, belih ali rožnatih barvah, in sicer od začetka pomladi do poletja. V višino doseže do 1,5 m.


MAGNOLIJA (Magnolia liliflora, M. kobus, M.stellata, M. x soulangeana)

Opis: Magnolij poznamo nešteto vrst in njihovih sort, večinoma listopadne, vse cenjene po zgodnjem obdobju cvetenja. Nekatere zacvetijo pred olistanjem , druge med in po olistanju. Zvezdaste magnolije so grmičaste rasti, medtem ko so velikocvetne oblikovane v drevo. Dobro prezimijo.


MAHONIJA (Mahonia aquifolium)

Opis: Magnolija je dobro prezimen, vednozelen grm z okrasnimi cvetovi v rumeni barvi, združenimi v latasta socvetja. Cveti spomladi, cvetovom pa sledijo temne jagode. Listi so bleščeče zelene barve, pozimi pa se pogosto spremenijo v škrlatne. Na otip bodejo, pogosto pa jih uporabljamo kot domače zelenje za izdelavo aranžmajev. Mahonija se odlično obnese v urbanih okoljih.


NEPOZEBNIK (Hamamelis mollis)

Opis: Nepozebnik je listopaden, pokončen grm z redko krošnjo, ki doseže tudi do 3 m v višino. Cvetovi v rumeni barvi so sestavljeni iz tankih jezičastih venčnih listov in prijetno dišijo, odprejo pa se pred olistanjem grma. Kot zanimivost, cvetovi se zavarujejo tako, da se zaprejo v majhen klopčič in odprejo ko se otopli.   Listi so podobni navadni leski.


OGNJENI TRN (Pyracantha coccinea)

Opis: Ognjeni trn je vednozelena grmovnica z bleščečimi in ovalnimi listi. Razvije bela socvetja tekom poletja, ta pa se jeseni preobrazijo v okrogle plodove, v oranžni, rumeni ali rdeči barvi. Značilno za ognjeni trn so trni, razporejeni po vejah, kateri so še posebno uporabni, kadar ga uporabimo za cvetočo živo mejo, saj je ta praktično neprehodna.


RODODENRON, SLEČ (Rhododendron hy.)

Opis: Rod rododenronov obsega preko 1000 različnih vrst in nešteto njihovih sort, ki se razlikujejo po velikostih in barvah cvetov, listov. Večinoma cvetijo v mesecu maju in juniju, v rožnatih, vijoličnih, belih cvetovih. Ljubijo kisla tla, katera lahko ustvarimo s posebnim kislim susbstratom za rododendrone in senčno do polsenčno lokacijo. Spomladi ustrezno pognojimo z založnimi gnojili.


RUJ (Cotinus coggygria ‘Royal purple’)

Opis: Rdečelistni ruj, srednje rasti, v višino zraste do 4 m.  V začetku je strogo pokončne rasti, z leti pa se razširi in tvori nepravilno obliko habitusa. V juniju in juliju se odprejo velika stožčasta socvetja rumeno rdečkaste barve, rdečkasti eliptični listi pa se obarvajo rumeno oranžno v jesenskem času.


SNEŽNA KEPA (Viburnum opulus ‘Roseum’)

Opis: Snežna kepa je do 4 m visok listopaden grm s krpastimi listi, ki najlepše uspeva na izrazito sončni lokaciji. V maju in juniju razvije kroglasta socvetja, sestavljena iz drobnih belih cvetov, ki pod svojo težo upogibajo veje, po cvetenju pa rjave cvetove v celoti odstranimo. Listi dobijo atraktivno rdečkasto jesensko barvo.


ŠMARNA HRUŠICA (Amelanchier lamarckii)

Opis: Je večdebelno nizko drevo ali visok grm, ki zraste do 4 m visoko. V aprilu odpre petdelne snežno bele cvetove, ki nam krasijo vrt do junija, takrat pa že razvije tudi užitne, temno vijolične jagode. Plodove lahko uporabimo za pripravo marmelad in sokov ali pa za presno uporabo. Jeseni se listi obarvajo v  čudovit bakren odtenek, šmarna hrušica si vsekakor zasluži svoje mesto v vrtu.


ŠPANSKI BEZEG (Syringa vulgaris)

Opis: Španski bezeg je pogosto v uporabi zaradi dišečih, stožčastih socvetij v odtenkih bele, vijolične in rožnate barve. Listi so podolgovato zašiljeni. Korekturno rez  opravimo takoj po cvetenju, dobro se odziva tudi na močno pomladitveno rez. Priporočljivo je vsako leto krošnjo dobro skrajšati, saj grm cveti na mladih poganjkih na obodu krošnje. Uspeva v vseh tipih tal.


VAJGELA (Weigela florida)

Opis: Vajgela je relativno hitro rastoč listopadni grm z dlakavimi poganjki in navzkrižno razporejenimi listi. V maju in juniju se odprejo rožnati cvetovi, navadno po trije ali štirje v skupini, značilne zvončaste oblike. Poznamo zelene in pisanolistne sorte. Glede tal ni zahtevna, izberemo pa sončno lokacijo.


GRMOVNICE: ZELENE

ZELENE GRMOVNICE

AUKUBA (Aucuba japonica ‘Crotonifolia’)

Opis: Pisanolistna, vednozelena grmovnica, z velikimi, povoščenimi listi v rumeno zeleni kombinaciji. Zraste od 100 do 150 cm visoko, v lepo raščen kroglast grm. Sorta ‘Crotonifolia’ je ženska rastlina, ki po oprašitvi tvori rdeče dekorativne plodove.Poškodovane liste od mraza spomladi porežemo ter tako spodbudimo rast novih pogajkov.


BAMBUS (Bambusa fargesia ‘Rufa’)

Opis: Atraktivna sorta bambusa, ki izvira iz Kitajske in doseže do 300 cm višine. Pri nas je dobro prezimen, posajen na delno senčno lego. Nežni zeleni listi izraščajo iz votlih stebel in so pritjeni na rdečkasto obarvane vejice. Primeren je kot samostojna rastlina ali kot zaslov nad dekorativnimi kamni.


    BODIKA, BOŽJE DREVCE (Ilex aquifolium)

Opis: Bodika je vednozeleno drevo z bodičastimi temno zelenimi listi. Oblikujemo ga lahko v grm ali pa v manjše drevo. Navadno ga vzdržujemo na 2 – 4 m višine, lahko pa ga pustimo zrasti tudi dalje, v naravi lahko doseže tudi do 10 m. Pozimi pazimo, da so tla stalno vlažna, da se izognemo morebitni mrazni suši in posledično odpadanju listov.
Pozimi krošnjo krasijo rdeče jagode, ki delujejo zelo dekorativno. Vejice lahko uporabimo za izdelavo šopkov ali adventnih venčkov.


FOTINIJA (Photinia x fraseri ‘Red Robin’)

Opis: Bolj poznana rastlina na Primorskem, kjer je pogosto uporabljena tudi za vednozelene žive meje. Fotinija lahko doseže 2 m višine in je zanimiva predvsem zaradi rdečkastih mladih poganjkov, ki obdajajo zelene starejše liste. V pomladnem času cveti z drobimi belimi cvetovi. Podobno kot pri lovorikovcu, pazimo, da so tla pozimi vlažna.


KRILATA TRDOLESKA (Euonymus alatus)

Opis: Krilata trdoleska je ena izmed listopadnih vrst iz rodu Euonymus, ki zraste do 3 m v višino, zeleni listi pa se tekom jeseni obarvajo v čudovito živo rdečo jesensko barvo. Pred zimo odpadejo, vendar je grmovnica zanimiva tudi z golimi vejami, saj jih obdajajo plutasta krilca, značilna za to vrsto.


LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus ‘Novita’)

Opis: Veliki, povoščeni listi, katere dopolnjujejo omamno dišeči cvetovi v poznih pomladnih dneh in črni plodovi kasneje. Obrezujemo ga lahko samo enkrat letno, priporočljiva pa je uporaba vrtnarskih škarij oz. ročno obrezovanje posameznih poganjkov. Primeren je tako za sončne kot senčne lege in ni občutljiv na onesnaženo urbano okolje.


OSMANTUS (Osmanthus armatus)

Opis: Osmantus izvira iz predelov Japonske in Kitajske ter ima vednozelene ovalno nazobčene liste, nekatere sorte tudi bodičaste, ki so na las podobni bodiki oz. božjemu drevcu. Konec poletja zacveti s kremastimi drobnimi cvetovi, ki lepo dišijo. Sadimo na sončno stran in vlažna, odcedna tla.


PAHLJAČASTI JAVOR (Acer palmatum)

Opis: Pahljačasti javor  je lahko oblikovan v večji grm ali manjše večdebelno drevo, odvisno tudi od sorte. Dekorativni so listopadni krpati listi, navadno v temno vijolični oz. rdeči barvi, pa tudi v rumeni in zeleni. Priporočamo dodatek kislega substrata ob sajenju in postavitev na zavetrno ter polsenčno lego.


ZVITA LESKA (Corylus avellana ‘Concorta’)

Opis: Zvita leska je počasi rastoča sorta leske, z zvitimi, dekorativnimi vejami. V višino doseže tudi do 5 m, vendar lahko grm po želji pomlajujemo sami. Kot preostale leske, zvita leska cveti konec zime z moškimi mačicami in manj opaznimi ženskimi cvetovi na golih vejah. Zvite veje lahko uporabljamo za suhe aranžmaje.


GRMOVNICE: VZPENJAVKE IN PLEZALKE

VZPENJAVKE IN PLEZALKE

BRŠLJAN (Hedera helix, Hedera colchita)

Opis: Čudovita, vednozelena rešitev, ki vam z leti popolnoma prekrije površino. Zelene sorte so tolerantne na senčna rastišča, medtem ko pisanolistne boljše uspevajo na soncu. Dobro se oprijema površine, saj skozi stebla tvori nadomestne korenine, ki predstavljajo dodatno oporo in večjo površino za absorbcijo vode. Na fotografiji sorta ‘Sulphur Heart’. 1,5 – 2 m dolge rastline se sadi po 3 – 4 na tekoči meter, kjer ena vrsta zadošča za dobra 2 m dolžine.


ČOKOLADNA AKEBIJA (Akebia quinata)

Opis: Čokoladna akebija izvira iz Osrednje Azije in je do 10 m dolga, olesenela ovijalka. Petdelni listi so listopadni, družbo pa jim v aprilu in maju delajo moški ter ženski cvetovi, vijolično čokoladne barve s prijetnim vonjem. Stroki vijolične barve dozorijo v oktobru, ob zrelosti se odprejo, meso v notranjosti pa je užitno.


GLICINIJA (KITAJSKA & JAPONSKA) (Wisteria sinensis, Wisteria floribunda)

Opis: Poznamo japonsko in kitajsko glicinijo, ki obe zacvetita šele pri starosti 3 ali 4 leta. Kitajska glicinija zraste do 10 v visoko in tvori do 30 cm dolga vijolična socvetja, ki se odprejo pred olistanjem. Pri podobni japonski gliciniji pa se grozdasta socvetja odprejo šele po olistanju rastline. Sadimo na polno sončno rastišče, ob močno oporo ali mrežo, oblikujemo lahko tudi v drevo.


JASMINOVA TROBLJA (Campsis radicans)

Opis: Jasminova troblja izvira iz Severne Amerike in zraste 8 – 10 m po opori v višino in podobno v širino, velikost pa lahko sami prilagajamo z rezjo. Od julija ter do septembra cveti v značilnih oranžnih cvetovih, podobni trobenti, po kateri je dobila tudi ime. Je srednje hitro do hitro rastoča vzpenjalka, pogosta v Slovenskih vrtovih.


KOVAČNIK (Lonicera x heckrottii)

Opis: Lonicera oz. kovačnik je privlačna olesenela ovijalka, ki zraste do 4 m po opori in tvori zadovoljiv grmast habitus. Rožnata rumena socvetja se odprejo v juniju in nas razveseljujejo tekom celega poletja. Sadimo na vlažna, delno odcedna tla, bogata s humusom in vsako pomlad dobro pognojimo.


NAVADNA DIVJA TRTA (Parthenocissus quinquefolia)

Opis: Navadna divja trta se močno razraste, saj pogosto prekriva tudi starejše hiše, v dolžino namreč lahko preseže 15 m. Cvetovi so komaj opazni, pozorni pa smo na plodove, ki se obarvajo temno modro. Temno zeleni listi imajo jeseni čudovito jesensko rdečo barvo, pozimi pa odpadejo.


VAJČIJEVA OKRASNA TRTA (Parthenocissus tricuspidata ‘Veitchii’)

Opis: Priljubljena sorta okrasne trte, izjemno hitro rastoče po naravi. Doseže preko 15 m dolžine v zelo kratkem času, za svojo razrast pa ne potrebuje dodatne opore, saj se učinkovito oprime vseh vrst vertikalnih ovir. Listi so trikrpati, zeleni, jeseni pa pordečijo in ustvarijo lepo jesensko barvo. Pozimi vajčijeva trta liste odvrže, takrat pa glavno dekoracijo predstavljajo temno vijolični plodovi.


VZPENJAVA HORTENZIJA (Hydrangea petiolaris)

Opis: Počasi rastoča, vzpenjava vrsta hortenzije z drobnejšimi belimi socvetji, ki se odprejo v juniju, juliju in avgustu. Zraste lahko 10 – 15 m v dolžino na dobri opori, rast pa lahko z rezjo prilagajamo sami. Veje so rahlo rdečkaste barve z oprijemalnimi koreninami. Sadimo na rahla, dobro odcedna tla z nevtralnim ali rahlo kislim pHjem. Gnojimo z gnojili za hortenzije.


VZPENJAVE VRTNICE (Rosa species)

Opis: Vzpenjave ali plezave vrtnice zrastejo preko 3 m v višino in so primerne za sajenje ob oporo, bodisi za prekritje pergole, drevesa, ograje. Nekatere cvetijo dvakrat v sezoni, cvetovi pa se razlikujejo tako po barvi kot velikosti, na splošno pa je izbor zelo velik. Močna rast je zagotovljena zaradi cepljenja na močno podlago, katera je iz navadnega šipka.

 


SROBOT (Clematis species)

Opis: Poznamo veliko vrst srobotov, ki se poleg v cvetovih razlikujejo tudi po času cvetenja, torej od spomladi, poleti do pozno poleti cvetočih. Tako tudi cvetijo na različnih poganjkih, prvi na poganjkih preteklega leta, drugi na enoletnih. Sadimo na polsenčno lokacijo, priporočljivo pa je korenine zaščititi bodisi z zastirko ali pokrovnimi rastlinami.


DREVESA: SOLITER LISTAVCI IN IGLAVCI

LISTAVCI

AMBROVEC (Liquidambar styraciflua)

Opis: Ameriški ambrovec je listopadno drevo s čudovito jesensko škrlatno barvo. V višino zraste lahko preko 15 m v piramidalno krošnjo, vendar raste relativno počasi. Listi so pet krpati, veliko dekorativno vrednost pa imajo veje, s plutastimi krilatimi izrastki. Jeseni ima okrogle plodove.


BREZA (Betula utilis ‘Jacquemontii’, Betula pendula)

Opis: Jacquemontova himalajska breza je široko listopadno drevo, s široko krošnjo, lahko oblikovano v večdebelno drevo. Listi so ovalno suličasti, lubje belo in se značilno lušči v trakovih. Cveti v rumenih mačicah. Navadna breza je višja, doseže lahko tudi 25 m. Ima majhne srčaste liste, zelene, ki se jeseni lepo rumeno obarvajo. Veje so prevešave.


BUKEV (Fagus sylvatica)

Opis: Navadna bukev je hitro rastoče listopadno drevo, visoko do 30 m. Krošnja je velika, ovalno zaobljena, in ima močno razvejan koreninski sistem. Listi so jajčaste oblike, jeseni dobijo lepo jesensko barvo. Moški cvetovi so kroglaste mačice, iz ženskih pa se razvijejo oreščki oz žiri. Mlade rastline lahko uspešno oblikujemo v formalno živo mejo.


DVOKRPI GINKO (Ginkgo biloba)

Opis: Dvokrpi ginko spada med golosemenke, botanično torej med iglavce, čeprav ima dvokrpe liste, ki so sprva zeleni, kasneje pa se spremenijo v lepo rumeno jesensko barvo. Je listopadno visoko drevo, pretežno v uporabi zaradi same veličine, čeprav poznamo vrsto pritlikavih sort. Za zdravilne namene so že stari Kitajci uporabljali tako liste kot plodove, ki se razvijejo le pri ženskih rastlinah.


 HRAST (Quercus coccinea, Q. cerris, Q. robur)

Opis: Hrastov poznamo veliko različnih vrst, večinoma listopadnih dreves, ki izvirajo iz severne poloble. Pogosto uporabljamo vrste so dob, graden, črničevje, rdeči hrast in cer ter njihove sorte, prilagojene za urbane vrtove. Zelo privlačna je njihova jesenska rdečkasta barva, v katero se spremeni temno zelena krošnja. Listi so prav tako razlikujejo med posameznimi vrstami, plod pa je želod, botanično orešek.


JAPONSKI CERCIDIFIL (Cercidiphyllum japonicum)

Opis: Japonski cercidifil je srednje visoko večdebelno drevo z značilnimi srčasto zaobljenimi listi, ki so sprva rožnati v jeseni pa se iz zelene spremenijo v oranžno rdečo. Je dvodomna rastlina, ženske rastline imajo drobne rožnate cvetove, ki se odprejo v marcu in aprilu. Glede tal ni zahteven, je prijetna popestritev večjih vrtov.


JAVOR (Acer campestre, Acer platanoides, Acer pseudoplatanus)

Opis: Večina javorjev je do 25 m visokih, listopadnih dreves, primernih za večje parkovne zasaditve in za formiranje drevoredov. Iz drobnih cvetov se razvijejo krilati plodovi, s katerimi se radi igrajo otroci. Značilno vse vrste javorjev medijo, lepa pa je tudi njihova okrasna vrednost v jesenski preobleki.


LATNATI MEHURNIK (Koelreuteria paniculata)

Opis: Manj poznano cvetoče drevo v našem okolju, vendar dobro prezimno in si zato zasluži omembo. V višino zraste do 12 m, pernati deljeni listi pa so spomladi rahlo rožnati. V juniju in juliju se odprejo rumena socvetja, sestavljena iz drobnih cvetov, ki na koncu porjavijo. Dobro se obnese tudi v urbanih okoljih.


LIPA (Tilia cordata, T. platyphillos, T. tomentosa)

Opis: Lipa je preko 25 m visoko listopadno drevo s srčastimi listi. Razvije čašaste cvetove, ki dišijo, med medenjem pa jo obiskujejo tudi čebele. Je slovenski simbol, zato pogosto sajena v našem okolju, poznamo pa veliko vrst, med drugim ameriško lipo, lipovec, navadno lipo, stebrasto lipo, itd.


NEGNOJ (Laburnum anagyroides)

Opis: Do 7 m visoko listopadno drevo s pokončno krošnjo in visečimi grozdastimi socvetji, ki se odprejo v maju in so sestavljeni iz množice rumenih metuljastih cvetov. Dolgi so lahko do 25 cm. Pernato sestavljeni listi so sestavljeni iz treh listov.


OCTOVEC (Rhus typhina)

Opis: Listopadni grm ali nižje večdebelno drevo, octovec ima liste, nasproti nameščene, zašiljene jajčaste oblike. Tekom leta so temno zelene barve, v jeseni se lepo rumeno rdeče obarvajo. Rdečkasta socvetja se odprejo v drugi polovici poletja, plodovi pa dozorijo v jeseni. Pazimo na koreninski splet, saj mladike rade poženejo iz korenin.


PAVLONIJA (Paulownia tomentosa)

Opis: Pavlonija izvira pretežno iz območja Kitajske in spada med najhitreje rastoča drevesa na svetu, še posebno določeni njeni kultivarji. V parkih, večjih vrtovih jo uporabimo kot mogočno soliterno drevo z velikimi listi, veliko estetsko vrednost pa predstavljajo modri cvetovi v aprilu in maju, iz katerih se razvijejo jajčasti in lepljivi plodovi, ki razkrijejo drobna krilata semena. Pri nas ni invazivna. V svetu je cenjena kot medonosna in krmna rastlina, veliko vrednost predstavlja tudi les, ki je uporabljen za izdelavo glasbil, pletenih izdelkov, tudi ladij.


PERZIJSKA BUKEV, PAROCIJA (Parrotia persica)

Opis: Parocija je mogočno večdebelno drevo, ki v začetku deluje kot gosto raščen grm. Jajčasta krošnja ima ovalne, gladke liste, ki se iz prvotne temno zelene jeseni obarvajo oranžno do vijolično rdeče. Drobni cvetovi se odprejo v februarju, marcu, ki pa so manj opazni. V višino zraste 6 – 8 m in dobro prenaša urbana okolja.


TULIPANOVEC (Liriodendron tulipifera)

Opis: Tulipanovec je mogočno drevo, ki zraste preko 20 m visoko in izvira iz Severne Amerike. Listi so dlanasto krpati z dolgimi peclji, na zgornji povrhnjici zeleni, na spodnji modrikasto zeleni, jeseni pa dobijo lepo jesensko barvo. Cvetovi, po katerih je dobil tulipanovec ime, se odprejo šele po 15 letih in so oblikovani v veliko skodelico. Po cvetu se razvije podolgovat plod. Velja za dobro čebeljo pašo in dokaj nezahtevno drevo, ki pa potrebuje svoj prostor.


IGLAVCI

AROKARIJA, ARAVKARIJA (Araucaria araucana)

Opis: Čilska arokarija spada med najbolj nenavadna drevesa na svetu, je zimzelen iglavec z ostrimi široko suličastimi iglicami. Krošnja je ovalne oblike z redkimi vejami, pri katerih spodnje naravno sežejo do tal. Je relativno visoko drevo, saj doseže 12 – 30 m in potrebuje svoj prostor v vrtu. Dobro uspeva na odcednih tleh, priporočljivo na sončni lokaciji. Dobro prezimna na Primorskem, zima pri nas pa jo pri nezaščitenih legah lahko poškoduje. Lahko jo uporabimo kot posodovko ter jo pozimi postavimo na toplo.


BOR (Pinus sylvestris, P. nigra, P. strobur, P. pinea)

Opis: Bor je eden izmed najbolj popularnih iglavcev na severni polobli, na voljo v tisočerih različnih sortah, ki si med seboj ne bi mogle biti bolj različne. Tako lahko izbiramo med večjimi bori za parkovne zasaditve, sušna rastišča, kot med srednjimi in pritlikavimi sortami, katere so pogosto v uporabi pri zasaditvi skalnjakov, okrasnih gredic. Ponudbo Vam pripravimo glede na povpraševanje.


CEDRA (Cedrus atlantica, C. deodara, C. libani)

Opis: Cedre so mogočni iglavci s pretežno pokončnimi, sedečimi storži. Dobro uspevajo v urbanih okoljih z onesnaženim zrakom in slanimi tlemi. Atlaška cedra ima modro do sivo zelene iglice z razprtimi vejami, himalajska cedra prav tako z rahlo povešenimi temno zelenimi vejami, libanonska cedra pa oblikuje značilno širok habitus s ploskovnimi vejami. Vsaka vrsta ima več kultivarjev, ki se med seboj razlikujejo tako po velikosti kot načinu rasti (stebrasta, prevešujoča, pritlikava, itd).


JELKA (Abies alba, Abies concolor, Abies koreana, Abies nordmanniana)

Opis: Jelka, rod Abies, spada v družino borovk. Ima značilne pokončne storže, ki predstavljajo veliko dekorativno vrednost na teh iglavcih. V vrtnarstvu se pretežno uporabljajo: navadna jelka (ploščate iglice, visoko drevo), kavkaška jelka (sedeči storži, tradicionalno božično drevo), koloradska jelka (sivo zelene iglice, soliterno drevo), korejska jelka (kompaktna, do 9 m visoka krošnja), balzamovec (visoko drevo, izloča smolo – kanadski balzam), itd. Ponudbo pripravimo glede na povpraševanje.


METASEKVOJA (Metasequoia glyptostroboides)

Opis: Metasekvoja je relativno hitro rastoče, do 25 m visoko drevo, primerno kot soliter v večjih parkih. Jeseni ploščate, zelene iglice obarva rumeno in jih odvrže. Dobro prenaša mestna okolja, tudi zbita in občasno poplavljena rastišča.


SMREKA (Picea abies, P. glauca, P. pungens)

Opis: Rod obsega preko 30 različnih vrst smrek, ki so relativno hitro rastoči iglavci z močno razvejano krošnjo. Storži so podolgovati, viseči za razliko od jelk. V vrtnarstvu se najpogosteje sadijo: navadna smreka (pritlikavi kultivarji ‘Nidiformis’, itd), srebrna smreka (srebrne iglice, nižja rast), bela smreka (stožčasta, kompaktne sorte), pančičeva smreka (omorika, do 30 m visoka, ozka krošnja), itd. Pritlikave sorte so odlične za ureditev skalnjakov.


DREVESA: KROGLASTA NA DEBLU

KROGLASTA DREVESA NA DEBLU

KROGLASTI CIGAROVEC (Catalpa bignonioides ‘Nana’)

Opis: Kroglasta oblika krošnje drevesastega cigarovca, ki ne razvije cvetov in podolgovatih plodov, kot vrsta sama. Cepljeno mesto je navadno na 200 cm višine, nad katerim se oblikuje gosta krošnja z velikimi, jajčastimi do srčastimi listi. Spomladi pozno brsti. ne potrebuje letne rezi, le na vsake 3 – 5 let cigarovec pomladimo, tako da prikrajšamo veje.


KROGLASTI MAKLEN (Acer campestre ‘Nanum’)

Opis: Sorta javorja maklena z izredno gostim habitusom v kroglasti obliki. Listi so majhni, zeleni, jeseni značilno porumenijo v jesenski barvi. Zeleni cvetovi se odprejo v aprilu in maju, katerim sledijo olesenela krilca v paru. Vsako leto krošnjo priporočljivo oblikujemo, ter tako tudi velikost drevesa držimo na željeni višini. Višina cepljenega mesta je navadno 180 – 220 cm.


KROGLASTA OKRASNA ČEŠNJA (Prunus fruticosa ‘Globosa’)

Opis: Kroglasta okrasna oz. kroglasta stepska češnja je cepljena na višino cca 200 cm in ob letni korekturni rezi razvije lepo kroglasto krošnjo. Spomladi zacveti v enostavnih belih cvetovih, ki preplavijo celotno drevo. Dobro prenaša vročino, sadimo jo na odcedna tla, primerna tudi za sajenje v močnejša urbana okolja. Ima lepo jesensko barvo listov.


KROGLASTI OSTROLISTNI JAVOR (Acer platanoides ‘Globosum’)

Opis: Takoj za kroglastim cigarovcem, izredno popularna sorta ostrolistnega javorja, katerega pogosto zasledimo tudi v manjših mestnih drevoredih. Nad cepljenim mestom razvije gosto in zelo kompaktno krošnjo, ki z leti lahko preseže 4 m širine. Po želji lahko vsako leto opravimo pomladitveno ali korekturno rez.


KROGLASTA PLATANA (Platanus acerifolia ‘Alphens Globe’)

Opis: Manjše kompaktno drevo, manj poznano v Slovenskem prostoru. Na 200 cm razvije gosto, kroglasto obliko krošnje, tako v višino doseže 3 – 5 m, v širino pa tudi preko 3 m.  Listi so veliki tudi do 20 cm, močno zeleni in deljeni. Kot pri navadni platani se tudi pri tej sorti lubje lušči in tako posamezni sloji ustvarjajo značilno barvitost.


KROGLASTA ROBINIJA (Robinia pseudoacacia ‘Umbraculifera’)

Opis: Pogosta spremljevalka malih in večjih vrtov, kroglasta robinija. Dobro prenaša slana tla, zato se odlično obnese v vseh urbanih okoljih ob soljenih cestah. Lubje je temno rjavo in globoko razbrazdano, listi pa so pernato sestavljeni. Ta sorta ne razvije trnov in je zato privlačnejša za pomladitveno rez, ki jo opravimo na vsake 5 let.


DREVESA: STEBRASTA

STEBRASTI LISTAVCI

STEBRASTI AMBROVEC (Liquidambar styraciflua ‘Fastigiata’)

Opis: Ameriški ambrovec je listopadno drevo s čudovito jesensko škrlatno barvo. V višino zraste lahko preko 10 m v piramidalno krošnjo, vendar raste relativno počasi. Listi so pet krpati, veliko dekorativno vrednost pa imajo veje, s plutastimi krilatimi izrastki. Jeseni ima okrogle plodove.  Stebrasta sorta ima ozko krošnjo, primerno za vrtove z malo prostora.


STEBRASTA BREZA (Betula pendula ‘Fastigiata’)

Opis: Cveti v rumenih mačicah. Navadna stebrasta breza doseže lahko tudi 10 m. Ima majhne srčaste liste, zelene, ki se jeseni lepo rumeno obarvajo. Veje so pokončne, krošnja ozko oblikovana, po ostalih lastnosti pa se ne razlikuje od izvirne naturalizirane vrste.


STEBRASTA BUKEV (Fagus sylvatica ‘Fastigiata’)

Opis: Stebrasta bukev je hitro rastoče listopadno drevo, visoko do 15 m. Krošnja je ozka, ovalno zaobljena in ima relativno močno razvejan koreninski sistem. Listi so jajčaste oblike, ki jeseni dobijo lepo jesensko barvo. Moški cvetovi so kroglaste mačice, iz ženskih pa se po 15 letih razvijejo oreščki oz žiri. Zelo privlačna je rdečelistna stebrasta sorta ‘Purpurea Fastigiata’.


 STEBRASTI GABER (Carpinus betulus ‘Fastigiata’)

Opis: Posebnost gabra je v tem, da za razliko od ostalih listopadnih drevesnih vrst, posušenih listov ne odvrže, dokler ne poženejo novi. Tako v zimskih razmerah nudi tudi neke vrste zaščito pred nizkimi temperaturami. Je zelo nezahteven pri izbiri tal in avtohton predstavnik naše dežele. Stebrasta sorta ‘Fastigiata’ lahko z leti doseže 15 m višine.


STEBRASTI HRAST (Quercus robur ‘Fastigiata Koster’)

Opis: Stebrasti hrast, dob ima značilno vitko krošnjo, ki v višino doseže okoli 15 m, v širino pa samo 2 – 3 m. Ovalni listi imajo kratke peclje in so nazobčeni po robu. Dobi lepo jesensko barvo, pogosto pa ga sadimo v urbana okolja, kjer imamo prostorsko stisko, zelo dobro pa prenaša tudi zbita tla.


STEBRASTA JAPONSKA ČEŠNJA (Prunus serrulata ‘Amanogawa’)

Opis: Stebrasta japonska češnja je listopadno cvetoče drevo z izrazisto stebrasto krošnjo. V višino doseže 5 – 7 m in načeloma ne potrebuje rezi. V aprilu in maju se odprejo rožnata socvetja, ki so močno vrstnata, plodov pa ne razvijejo. Zeleni listi se jeseni obarvajo rdečkasto, preden odpadejo. Glede tal ni zahtevna, priporočamo pa sajenje v dobro humozno prst.


STEBRASTA MURVA (Morus alba ‘Fastigiata’)

Opis: Stebrasta murva tvori vitko krošnjo, na premenjalno nameščenih vejah pa razvije dlanasto krpate liste. V maju razvije enospolne cvetove, po oploditvi v juniju, juliju pa se pojavijo mesnata soplodja. Plodove rai obirajo ptiči, uživamo pa jih lahko tudi same, bodisi presne ali predelane.


STEBRASTI ŠKRLATNI HRAST (Quercus coccinea ‘Campanile’)

Opis: Ozki stebrasti škrlatni hrast z globoko deljenimi listi. Temno zeleni listi dobijo lepo jesensko barvo, pogosto se obarvajo škrlatno rdečo. Obstaja več primernih sort stebrastih hrastov, ponudba odvisna tudi od trenutne razpoložljivosti.


STEBRASTI TOPOL (Populus simonii ‘Pyramidalis’)

Opis: Stebrasti topol je do 12 m visoko drevo, z vitko, stebrasto obliko habitusa. Listi so jačaste oblike, nekoliko temneje zeleni, v visoki starosti pa se tudi bolj razveja. Topol je primerna vrsta za mokra rastišča, saj vpije veliko vode.


STEBRASTI TULIPANOVEC (Liriodendron tulipifera ‘Fastigiata’)

Opis: Stebrasti tulipanovec je mogočno drevo, ki zraste do 20 m visoko. Listi so dlanasto krpati z dolgimi peclji, na zgornji povrhnjici zeleni, na spodnji modrikasto zeleni, jeseni pa dobijo lepo jesensko barvo. Cvetovi, po katerih je dobil tulipanovec ime, se odprejo šele po 15 letih in so oblikovani v veliko skodelico, v rumeni barvi.


STEBRASTI IGLAVCI

STEBRASTA ATLAŠKA CEDRA (Cedrus atlantica ‘Fastigiata’)

Opis: Vitka atlaška cedra, ki doseže do 12 m višine, velja pa izredno počasi rastoči iglavec. Veje so kratke, vodorano nameščene, lubje pa značilno sivkasto. Iglice dajejo močan pečat drevesu, saj so obarvane modro zeleno, jeseni pa se jim pridružijo tudi storži. Cedre dobro prenašajo urbana okolja in sušna rastišča.


STEBRASTA SREBRNA SMREKA (Picea pungens ‘Glauca Fastigiata’)

Opis: Sorta srebrne smreke, ki ima za razliko od ostalih nekoliko bolj vitko krošnjo. V višino doseže le 3 – 5 m, piramidalno krošnjo pa lepo dopolnjujejo srebrne iglice. Dobro prenaša sušna rastišča.


DREVESA: POVEŠAVA

POVEŠAVI LISTAVCI

POVEŠAVA BREZA (Betula pendula ‘Youngii’)

Opis: Povešava breza ima počasi rastočo, dežnikasto krošnjo, ki doseže 4 – 5 m v višino, preostali del krošnje pa se prevesi do tal. Jeseni imajo listi lepo rumeno barvo. Sadimo v vlažna, delno odcedna tla.


POVEŠAVA BUKEV (Fagus sylvatica ‘Pendula’)

Opis: Povešava navadna bukev je izredno veliko drevo, v visoki starosti doseže tudi do 15 m višine in 20 m širine. Zelo atraktivna je nižja sorta ‘Purpurea Pendula’, z rdečimi listi, v višino pa doseže 6 m. Je bolj primerna za standardne vrtove.


POVEŠAVI GRAHOVEC (Caragana arborescens ‘Pendula’ & ‘Purpurea Pendula’)

Opis: Povešavi grahovec je manjše listopadno drevo s cepljenim delom na cca. 1,8 m višine. Iz tega dela se povešajo dolgi poganjki, ki z leti dosežejo tla, v širino pa se razbohotijo do 2 m. V mesecu maju rumeno zacveti, toleraten je na urbana okolja in je čudovita soliterna rastlina.


POVEŠAVI GINKO (Ginkgo biloba ‘Pendula’)

Opis: Pri povešavem ginku se veje sprva horizontalno razraščajo, z dolžino pa se pričnejo vse bolj prevešavi. Rast je počasna, sama velikost pa je odvisna od višine cepljenega dela ter od naše rezi. Spada med žive fosile.


POVEŠAVI GORSKI BREST (Ulmus montana‘Pendula’)

Opis: Povešavi listavec, navadno cepljen na 2 m višine, ima temno zelene, relativno velike liste. Spomladi roza cveti, potem pa razvije zelene ploščate plodove. Sadimo v odcedna tla, v visoki starosti pa doseže 5 m višine.


POVEŠAVA JAPONSKA ČEŠNJA (Prunus serrulata ‘Pendula’)

Opis: Čudovita okrasna japonska češnja, cepljena na višino 1,8 – 2 m, iz tega dela pa se prevešajo dolge veje s temno zelenimi listi. Cvetovi se odprejo v mesecu aprilu in maju, so rožnati, polno vrstnati in preprosto preplavijo drevo.


POVEŠAVI JAPONSKI CERCIDIFIL (Cercidiphyllum japonicum ‘Pendulum’)

Opis: Prevešavi japonski cercidifil zraste 5 m v višino in tudi do 7 m v širino. Krošnja je dežnikasta do kupolasta, listi pa so značilno široko srčasti. V jeseni rumeni do oranžni. V marcu in aprilu se odprejo rožnati ženski cvetovi. Je listopadno drevo.


POVEŠAVA JAPONSKA SOFORA (Sophora japonica ‘Pendula’)

Opis: Zelo atraktivna prevešava rastlina, cepljena na 1,8 m višine. Veje se gosto prepletajo in ustvarijo dežnikast habitus z drobnimi jajčastimi listi, pernato sestavljenimi. Cveti poleti v rumenih latastih socvetjih, ki privabljajo metulje in čebele. Je nezahtevno trpežno drevo, ki dobro uspeva tudi v urbanih okoljih. Priporočamo!


POVEŠAVI KANADSKI JADIKOVEC (Cercis canadensis ‘Lavender Twist)

Opis: Prevešavo nižje drevo z atraktivnimi srčastimi listi. Spomladi se še pred olistanjem pojavijo vijoličasti cvetovi, ki so nameščeni vzdolž posameznih vej. Je dobro prezimno drevo, ne potrebuje dodatne rezi, na nekaj let pa poskrbimo za ustrezno pomladitveno rez.


POVEŠAVA MURVA (Morus alba ‘Pendula’)

Opis: Povešava murva se z višine cepljenega mesta, navadno 2 m, začne z upogljivimi vejami spuščati do tal. Ima temno zelene liste, relativno velike, ki dobijo lepo svetlo jesensko barvo. V maju in juniju zacveti, poleti pa se pojavijo belo do rdeči sadeži, podobni robidi.  So sladkastega okusa in primerni tako za presno uporabo kot za predelavo.


POVEŠAVI PAHLJAČASTI JAVOR (Acer palmatum ‘Dissectum Garnet’)

Opis: Dobro poznana sorta pahljačastega javorja, ki v višino zraste 1,5 – 2 m in nekoliko več v širino. Upognjene veje krasijo rdečkasti krpati listi, ki se jeseni obarvajo oranžno rumeno. Lubje je prav tako rdeče obarvano, sama rast pa je relativno počasna, zato je primeren tudi za sajenje v skalnjake ali pa kot soliterno drevo v vrtu.



POVEŠAVA PAROCIJA, PERZIJSKA BUKEV (Parrotia persica ‘Pendula’)

Opis: Manj pogosta sorta parocije v naših vrtovih, prevešava sorta je cepljena na določeno višino (1,2 – 2,2 m) od katere se veje spuščajo do tal in popolnoma prekrijejo površino. Tvori zelo neenakomerno krošnjo, široko kupolasto. Zeleni listi dobijo intenzivne jesenske barve, konec zime pa cveti v drobnih roza cvetovih.


POVEŠAVA VRBA, IVA (Salix caprea ‘Pendula’)

Opis: Prevešava iva zraste 1,5 – 2 m v višino, od cepljenega dela pa se veje oblikujejo v kupolasto krošnjo. Cveti zgodaj spomladi s sivimi mačicami, ki se kmalu obarvajo rumeno. Listi so temno zeleni na zgornji strani, na spodnji sivi. Sadimo kot soliterno drevo v vlažna tla.


POVEŠAVI IGLAVCI

POVEŠAVA ATLAŠKA CEDRA (Cedrus atlantica ‘Glauca Pendula’)

Opis: Izredno popularna drevesna vrsta v malo večjih vrtovih z atraktivnimi prevešavimi vejami, ki se z leti lepo razvejijo. Prevešave atlaške cedre so lahko cepljene na 1 m ali 2 m višine, kar okvirno predstavlja tudi njihovo končno višino. Imajo sivo modre iglice.


POVEŠAVA BELA SMREKA (Picea glauca ‘Pendula’)

Opis: Povešava sorta bele smreke, ki v visoki starosti zraste preko 10 m visoko. Habitus je ozek, kompakten, zeleno sive iglice pa imajo ob dotiku močno aromo. Primerna je kot soliterno drevo, ki ne potrebuje posebne nege, le letno založno gnojenje.


POVEŠAVI GLADKI BOR (Pinus strobus ‘Pendula’)

Opis: Povešavi gladki bor lahko zraste do 5 m v višino. Veje sprva rastejo horizontalno, z leti pa se  prevesijo in se dotaknejo tal. Ima nepravilno obliko, ki jo lahko delno korigiramo z rezjo. Relativno dolge iglice so zeleno sive barve.


POVEŠAVA HIMALAJSKA CEDRA (Cedrus deodara ‘Pendula’)

Opis: Prevešavo, široko rastoče drevo s kupolasto krošnjo. Lubje je skoraj sivo, iglice pa sprva svetlo zelene, nato potemnijo, kar je zaželjena lastnost. Cvetovi so debele mačice, ki se pojavijo septembra in oktobra. Storži so široko ovalni, temno zeleni. Sadimo v dobro odcedna tla, v zavetno lego.


POVEŠAVA KANADSKA ČUGA (Tsuga canadensis ‘Pendula’)

Opis: Povešava kanadska čuga je počasi rastoče preveševo drevo oz. višji grm, ki zraste med 3 in 5 m visoko. Iglice so ploščate, zelene in nasproti nameščene. V visoki starosti dozorijo tudi majhni storži.


POVEŠAVI MACESEN (Larix kaempferi ‘Pendula’)

Opis: Listopadni iglavec, povešavi macesen, ima srebrno zelene iglice, mehke na otip. Dolge veje se v logu upognejo proti tlom, lahko jih letno režemo. Jeseni iglice porumenijo in odpadejo. Primeren je za sajenje v skalnjake oz. druge okrasne gredice.


POVEŠAVA NAVADNA SMREKA (Picea abies ‘Pendula’)

Opis: Zanimiva sorta navadne smreke, nepravilne kompaktne oblike. Če ji nudimo oporo lahko zraste nekaj metrov v višino, v nasprotnem primeru pa ostane do 2 m visoka in se mogočno razraste v širino. Primerna kot soliter ali zasaditev v skalnjaku.


POVEŠAVA NUTKANSKA PACIPRESA (Chamaecyparis nootkatensis ‘Pendula’)

Opis: Nutkanska pacipresa zraste do 10 m visoko, je počasnejše rasti v mladosti, kasneje pa do polne velikosti zraste relativno hitro. Ima skoraj horizontalno nameščene veje, iz njih pa visijo prostoviseče zelnate velice z zelenimi iglicami. Dekorativno vrednost imajo tudi drobni  storžki.


»Le en dotik narave, in ves svet je bolj prijazen.« (William Shakespeare)