ASORTIMAN JAGODIČEVJA IN AKTINIDIJ

Predstavljamo Vam splošen izbor jagodičevja in aktinidij, izbira sort se tekom pomladnih sezon lahko spreminja.

JAGODIČEVJE

AMERIŠKA BOROVNICA (Vaccinium corymbosum)

Opis: Ameriške borovnice dosežejo zahtevajo sončno rastišče, stalno vlago ter dobro založeno kislo prst (pH 3,8 – 5,0). Za ustrezen pH substrata poskrbimo pri izkopu sadilne luknje, ki jo pri straneh oblečemo s folijo in dodamo kisel substrat za ameriške borovnice. Razvijejo debele, temno modre jagode s poprhom, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in so okusne tako v presni uporabi kot pri predelavi. Vsako leto poskrbimo za odstranitev starejših vej, da grm stalno pomlajujemo.



ARONIJA (Aronia melanocarpa)

Opis: Aronija je med ljubitelji dobro poznana po vsestranski uporabnosti, sam grm pa dobro uspeva v vseh tipih bolje založenih tal na sončni legi. Plodovi so skoraj črne barve in vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, predvsem vitamina P, ki pomaga pri absorbciji C vitamina, skrbi za dobro prepustnost ter krepkost kapilar. V barvilu se nahajajo antociani, kateri delujejo kot naravni antioksidanti. Vsebuje tudi spojine, ki preprečujejo preveliko kopičenje strupenih ter rakotvornih snovi v telesu.



BOYSENBERRY, MEDVEDJA ROBIDA (Rubus ursinus × R. idaeus)

Opis: Boysenberry  ali medvedja robida je malo poznani križanec med robido in malino. Plodovi so veliki, podobni robidi in temnovijolične barve, so naraven antioksidant in bogati z vitamini. Rastlina doseže do 2 m višine in podobno kot ostalo jagodičevje potrebuje letno vzdrževalno rez. Vsako pomlad tudi obilno pognojimo za kar se da optimalen pridelek.


BRUSNICA (Vaccinium vitis-idaea)

Opis: Brusnica je droben, zimzelen grmiček, ki obrodi rdeče plodove, te so kislega okusa in dozorijo šele konec poletja oz v jeseni, vsebujejo pa veliko vitaminov (A, B, C), čreslovin, pektina, arbutina in oksalne kisline. Slednja v obliki stisnjenega soka brusnic, pomaga ljudem, ki imajo probleme z ledvičnimi kamni. Za zdravilne namene lahko nabiramo tudi liste za čaj, najboljše po dozoritvi, saj je takrat vsebnost zdravilnih učinkovin največja. Pogosto jih uporabljamo pri vnetju sečil, ledvic, mehurja, saj imajo plodovi močno antibiotično delovanje.


FOURBERRY (Ribes odoratum)

Opis: Fourberry je selekcija zlatega ribeza, ki v mesecu maju zacveti s čudovitimi rumenimi cvetovi, iz katerih se razvijejo temno vijolične jagode. Vrsta je samooplodna, torej ne potrebuje navzkrižne oprašitve, obstaja pa več različnih sort, katere se razlikujejo predvsem po času zorenja. Največji pridelek lahko pričakujemo na enoletnem lesu, ki izrašča iz večletnega lesa. Jagode so sladko kislega okusa, uporabne kot sveže, posušene ali predelane v sokove, marmelade. So vir vitaminov in mineralov.


GOJI JAGODA (Lycium barbarum)

Opis: Goji jagode ali navadne kustovnice so eden najbogatejših virov antioksidantov, esencialnih aminokislin, vitaminov, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin. Njihove učinkovine so popoznali že stari Kitajci, od koder tudi prihajajo. Rastlina je večji, do 3 m visok grm, z vijoličnimi cvetovi, iz katerih se razvijejo rdeče, šipku podobne jagode. Sveže ali posušene krepijo imunski sistem, izboljšujejo vid, uravnavajo krvni pritisk, zmanjšujejo nivo holesterola in raztrupljajo jetra.


JAGODE (Fragaria sp.)

Opis: Vrtne jagode so ene najbolj cenjenih rastlin v vrtu. V splošnem ločimo mesečne in letne jagode, kjer so prve večkrat rodne in pri katerih je pridelek navadno manjši, ter letne katere rodijo enkrat v letu, vendar nam dajejo velik in bogat pridelek. Poznamo tudi viseče jagode, ki zacvetijo z izredno atraktivnimi rožnatimi cvetovi na dolgih viticah. Te so primerne za sajenje v balkonska korita ali celo obešanke. Vrtne jagode imajo več vitamina C kot citrusi.


JAPONSKA MALINA (Rubus phoenicolasius)

Opis: Rdečeščetinava robida oz. japonska vinska malina izvira iz Azije, dobro uspeva na sončni legi, v dobro odcednih tleh. Sadimo jo kot uporabno in hkrati okrasno rastlino. V maju in začetku junija zacveti, cvetovom pa sledijo oranžno rdeči plodovi z okusom po malini. Zorijo tekom poletja, do meseca septembra in so primerni za svežo uporabo ter predelavo.


JOSTA (Ribes × nidigrolaria)

Opis: Josta je malo pozabljeno jagodičevje, križanec med kosmuljo in črnim ribezom. Je relativno velik grm, saj lahko doseže 1,5 – 2 m višine, plodovi pa so veliki in temni, po okusu sladko kisli. Jagode vsebujejo veliko C vitamina, uživamo pa jih surove ali predelane v sokove, marmelade, peciva. Izrezujemo starejši les, podobno kot pri ribezu, tako poskrbimo za letno pomlajevanje grma.


KOSMULJA (Ribes uva-crispa)

Opis: Kosmulja se razraste v relativno visok grm z upognjenimi poganjki pod težo plodov, kar lahko popravimo z oporo.  Ima močnejše trne, kar zahteva od nas pazljivejše ravnanje pri obiranju in letni rezi. Plodove lahko uživamo sveže ali predelane v marmeladah, pecivih, džemih. Kosmulje so bogate z vitaminoma C in B1, vsebujejo pa tudi veliko železa, kalija in fosforja ter imajo diuretično delovanje. Glede na barvo plodov ločimo rdeče, zelene, bele in rumene kosmulje.


LOGANBERRY, LOGANOVA ROBIDA (Rubus × loganobaccus)

Opis: Loganberry ali loganova robida je križanec med malino in robido, sami plodovi si delijo večjo podobnost z robido kot malino. So sorazmerno veliki, podolgovati in sprva rdeče barve v polni zrelosti pa postanejo vijolični. So nekoliko bolj kislega okusa, zato bolj primerni za predelavo kot svežo uporabo. Poganjki so bujni, trnasti, zato moramo z njimi rokovati previdno.


MALINA (Rubus idaeus)

Opis: Malinjak izvira iz Grčije in obrodi sladke birne plodove, ki dozorijo od konca junija do poznega jesenskega mraza. Poznamo enkrat in dvakrat rodne sorte, pri katerih imamo prvo obiranje junija, drugo pa avgusta. Posamezne sorte se razlikujejo tudi po barvi plodov, in sicer ločimo rumene, rdeče in vijolične barve. Malina tvori rodni les na enoletnih rozgah, zato je zgodnja spomladanska rez izrednega pomena, že pri sajenju pa poskrbimo tudi za dobro oporo.


RIBEZ (Ribes rubrum, Ribes nigrum, Ribes aureum)

Opis: Poznamo rdeče, črne, zlate in bele ribeze. Najbolj razširjena sta rdeči in črni ribez, katera sta samooplodna, pridelek pa lahko povečamo s sajenjem različnih sort v skupine. Plodovi ribeza so združeni v grozd, včasih poimenovani kar grozdičje, vsebujejo pa veliko vitamina C in mineralov, črni pa še posebno veliko antocianov. Vse sorte so primerne tako za svežo uporabo kot predelavo v sokove in marmelade. Vsako leto izvedemo gojitveno rez.


ROBIDA (Rubus fruticosus)

Opis: Robide so enostavne za vzgojo na opori in bogat vir vitaminov in mineralov. Poznamo standardne sorte s trni, radi pa posežemo po novejših, breztrnatih, s katerimi je lažje delati. Poganjki se obdržijo do dve leti, zato jih letno odstranjujemo in tako skrbimo za razvoj novih. Robide dozorevajo postopoma, zrele plodove jemo sveže ali pa jih predelamo v sokove, marmelade, sirupe.


SIBIRSKA BOROVNICA (Lonicera caerulea)

Opis: Sibirska borovnica ni v sorodu z ostalimi vrstami borovnic iz rodu Vaccinium, jim je pa po plodovih zelo podobna. Ne potrebuje kislih tal, dobro uspeva v navadni, a humozni vrtni zemlji. Razvije temno modre, podolgovate jagode, sladko kislega okusa, in sicer že konec aprila in maja. Plodovi so bogati z antioksidanti, esencialnimi elementi in minerali, polna rodnost pa nastopi šele v četrtem oz. petem letu.


ŠISANDRA (Schisandra chinensis)

Opis: Kitajska šisandra je lesnata, listopadna plezalka, kateri moramo zagotoviti dobro oporo, po kateri se lahko nemoteno vzpenja. Maja se formirajo moški in ženski cvetovi na isti rastlini, zato se opraši sama, avgusta pa dozorijo rdeče jagode, združene v grozde, katere obiramo vse do oktobra. Sadimo v vlažna, rahlo kisla tla, poskrbimo za stalno vlago. Jagode sušimo in jih jemo same ali v čaju, imajo vrsto zdravilnih učinkov, zaradi katerih je šisandra postala tako dobro poznana po svetu.


TAYBERRY (Rubus fruticosus x idaeus)

Opis: Tayberry je križanec med malino in robido in izstopa predvsem zaradi sorazmerno velikih, podolgovatih plodov, ki so slajši od robide same. Ti dozorevajo julija in avgusta in so bogat vir vitaminov, mineralov in antioksidantov, jemo pa jih presne ali predelane v marmelade, sokove ali kot dodatek k sladicam. Tayberry rodi na dvoletnem lesu, zato vsako pomlad poskrbimo za ustrezno pomladitveno rez.

AKTINIDIJE/KIVIJI

KIVI ŽENSKA RASTLINA (Actinidia chinensis ‘Hayward’)

KIVI MOŠKE RASTLINE (Actinidia ‘Atlas’, ‘Adam’, ‘Weiki’)

DVOSPOLNI KIVI (Actinidia chinensis ‘Booskop’)

DROBNOPLODNI KIVI KEN’S RED (Actinidia arguta ‘Kens’s Red’)

DROBNOPLODNI KIVI GENEVA (Actinidia arguta ‘Geneva’)

DROBNOPLODNI KIVI ISSAI (Actinidia arguta ‘Issai’)

DROBNOPLODNI KIVI JUMBO (Actinidia arguta ‘Jumbo’)

DROBNOPLODNI KIVI PURPURNA SADOWA (Actinidia arguta ‘Purpurna sadowa’)

DROBNOPLODNI KIVI SCARLET SEPTEMBER (Actinidia arguta ‘Scarlet September’)

DROBNOPLODNI KIVI WITIKIWI (Actinidia argutaWitikiwi)

DROBNOPLODNI KIVI WEIKI (Actinidia arguta ‘Weiki’)

Jagodičevje na mizi nam popestri poletni jedilnik.