PRITLIKAVI LISTAVCI

ČEŠMIN (Berberis thunbergii ‘Bagatelle’)

Opis: Delno listopadni listavec, z drobnimi podolgovatimi rdečimi listi ter posameznimi trni, nameščenimi vzdolž stebel. V maju zacvetijo drobni, komaj opazni cvetovi, katerim jeseni sledijo rdeče jagode. V višino doseže do 40 cm in 50 cm v širino. Ne potrebuje rezi, lahko pa mu občasno namenimo korekturno rez, če vidimo potrebo.  Poskrbimo za odcedna tla ter sončno rastišče.

DVOKRPI GINKO (Ginkgo biloba ‘Mariken’)

Opis: Ginko je živi fosil in ena najstarejših rastlin na svetu iz rodu Ginkgo. Ima dvokrpe liste, ki odpadejo tekom zime, botanično pa spada med iglavce. Jeseni ima lepo rumeno jesensko barvo. Sorta Mariken je kompaktna, s kratkimi vejicami, ki so gosto preraščene s pahljačastimi listi. V višino zraste 60 – 80 cm in prav toliko v širino. Odlično se obnese v urbanih okoljih.

KRČNICA (Hypericum calycinum ‘Hidcote’)

Opis: Krčnica razvije 50 – 70 cm dolge, delno olesenele poganjke, iz katerih izraščajo temno zeleni listi, nasproti v paru. Cvetovi se odprejo v aprilu, maju v zlatorumeni barvi in pocvitajo vse do poznega poletja. Glede tal ni zahtevna, izberemo odcedna tla ter vsako pomlad izdatno pognojimo. Konec zime rastlino porežemo na 20 – 30 cm višina, s tem tudi spodbudimo razvoj mladih poganjkov in novih cvetov.

KOŠENIČICA (Genista lydia)

Opis: Malo poznana grmovnica nizke razrasti, ki izvira iz Balkanskega polotoka in se razraste približno 40 x 60 cm. Drobni listi na upogljivih poganjkih se lepo sovpadajo z živo rumenimi cvetovi, ki se odprejo v maju in juniju. Posadimo jo lahko na rob robnika ali škarpnika, kjer se vejice rahlo povesijo. Sadimo v odcedna in zmerno humozna tla.

LEUKOTOJA (Leucothoe axillaris ‘ Red Lips’)

Opis: Kompaktna, vednozelena grmovnica, nizke rasti, v višino zraste približno 50 cm, prav toliko v širino. Zeleno rdečkasti listi, postanejo še intenzivnejše barve pozimi, ko se temperature spustijo pod ničlo. Poleti zacveti z belimi zvončastimi socvetji, ki pa so manj vpadljivi. Vsako pomlad dobro pognojimo, tekom zime pa pazimo, da ne pride do mrazne suše, saj rastlina listov v dobrih pogojih ne odvrže.

LEUKOTOJA KODROLISTNA (Leucothoe axillaris ‘ Curly Red’)

Opis: Kodrolistna sorta leukotoje ‘Curly Red’ je izredno atraktivna grmovnica, počasne rasti, ki se razraste približno 40 x 40 cm. Kodrasti, svetleči listi so sprva svetlo zeleni, nato potemnijo, pri nizkih temperaturah pa se spremenijo v temno vijolične do rdečkaste. Na soncu dobi barvo tudi že tekom vročih poletnih dni. Sadimo v rahlo kisla, vlažna tla, odlično popestrijo tudi terase.

MEDVEJKA (Spiraea japonica ‘Golden Princess’)

Opis: Japonska medvejka ‘Golden Princess’ je nizek, listopaden grmiček z značilnimi nazobčenimi rumenimi listi, katere konec pomladi začnejo dpopolnjevati čudovita, rožnata socvetja, ki preprosto preplavijo grmiček. Zraste približno 50 cm v višino in 60 v širino, jeseni pa dobi rahlo bakreno jesensko barvo. Po cvetenju odcvetela socvetja porežemo, celotno rastlino pa pomladimo že bodisi jeseni ali pa zgodaj spomladi.

MODRI BRADATEC (Caryopteris clandonensis)

Opis: Modri bradatec je izjemno trpežna, nizka cvetoča grmovnica, ki odlično uspeva tudi v zelo vročih in sušnih poletjih. Ima drobne suličaste liste, modra socvetja razporejena v etažah, pa se odprejo že konec pomladi in navadno krasijo rastlino vse do prvih zmrzali. Vsako leto konec februarja ali začetek marca grm porežemo skoraj do tal, da spodbudimo gosto razrast v novem letu.

NANDINA (Nandina domestica ‘Gulf Stream’)

Opis: Vednozelena, gosta grmovnica, ki zraste v do 80 cm velik kroglast grm, brez naše rezi. Izvira iz osrednje Azije in postaja že kar pogosta spremljevalka sodobnejših vrtov. Zanimiva je predvsem zaradi listov, ki so ob brstenju rožnati, tekom poletja zeleni, jeseni in pozimi pa značilno rdečkasti zaradi nizkih temperatur. Nandina nima škodljivcev in bolezni, hkrati pa je tudi zelo skromna glede izbire tal.

PEROVSKIA (Perovskia atriplicifolia)

Opis: Nekatere perovskija na prvi pogled spominja na sivko, ima drobne, sivo zelene liste, ki so aromatični in od dotiku izredno močno dišijo. Svetlo modra socvetja se odprejo začetek poletja in zdržijo do konca jeseni, vejice pa so dekorativne tudi pozimi. Zgodaj spomladi jo porežemo do tal, tako spodbudimo gosto razrast, ki v nekaj letih doseže tudi do 100 cm višine. Je zelo nezahtevna pri izbiri tal.

PLAZEČI LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus ‘Mount Vernon’)

Opis: ‘Mount Vernon’ je pritlikava sorta lovorikovca, ki ne razvije cvetov in kasneje plodov. V višino zraste približno  50 cm, ter nekoliko več v širino, tako je primeren tudi za večje ploskovne zasaditve, saj tvori kompaktno razrast. Sadimo ga lahko tudi pod krošnjami dreves za formalno gredico. Ne potrebuje rezi, hkrati pa je zelo toleranten na slana in suha urbana okolja.

POTENTILA, PETOPRSTNIK (Potentilla fruticosa ‘Goldteppich’)

Opis: Potentile najdemo v različnih barvah cvetov, vse od bele, rumene, rdeče ter do rožnatih odtenkov. Sorta ‘Goldteppich’ je kompaktna, do 50 cm visoka grmovnica z živimi rumenimi cvetovi, ki cveti celo poletje. Po cvetenju cvetove porežemo, znižamo pa tudi del krošnje. Glede izbire tal ni zahtevna, poskrbimo le za pomladno založno gnojenje.

POKROVNE VRTNICE (Rosa species)

Opis: Pokrovne vrtnice so prefinjena rešitev za ustvarjanje večjih cvetočih ploskev bodisi v vrtu ali na brežinah. V primerjavi z navadnimi vrtnicami so bolj zdrave, saj skoraj nimajo bolezni in škodljivcev, še posebno če jih sadimo na prevetrene, sončne lege. So nizke rasti, do 50 cm visoke, najdemo pa jih v belih, rdečih in rožnatih barvah. Po cvetenju jih porežemo.

PRITLIKAVI BAMBUS (Bambusa pleioblastus ‘Pumilus‘)

Opis: Pritlikavi bambus ‘Pumilus’ zraste do 40 cm v višino in tvori kompakten grmiček, ki prvotno izvira iz Osrednje Azije in Japonske. Svetlo zeleni listi so dolgi približno 5 cm in dajejo zanimivo strukturo sami obliki.

PRITLIKAVI IGLAVCI

BRIN (Juniperus squamata ‘Blue Star’)

Opis: ‘Blue Star’ je pogost predstavnik luskastih brinov na naših vrtovih. Je izredno počasne rasti, po 10 letih doseže komaj 40 cm višine in 60 cm širine, včasih celo manj. Sivo modre iglice so sobodna popestritev vrtov, še posebno v kombinaciji z zastirko iz brušenega ali lomljenega kamna. Sadimo na sončno lego, v odcedna tla.

GNEZDASTA SMREKA (Picea abies ‘Nidiformis’)

Opis: Pritlikava sorta navadne smreke, sorta ‘Nidiformis’ je izredno počasne rasti, po nekaj letih doseže približno 60 x 80 cm, kasneje nekoliko več. Svetlo zeleni smrekovi vršički se konec pomladi obarvajo v klasično temno zeleno barvo iglic. Je izredno hvaležna glede izbire tal in nezahtevna za vzgojo, ne potrebuje oblikovne ali pomladitvene rezi.

GNEZDASTA SREBRNA SMREKA (Picea pungens ‘Glauca Globosa’)

Opis: Gnezdasta srebrna smreka ‘Glauca Globosa’ ima značilne srebrne iglice ter gosto, pritlikavo razrast. Z leti doseže približno 100 x 150 cm in navadno ne potrebuje nobene rezi, če pa opazimo štrleče poganjke pa jih lahko sproti odstranimo. Sadimo v zmerno vlažna, humozna tla, čeprav bo uspevala tudi na revnejših. Pogosto jo najdemo cepljeno na deblu.

GRAHASTA SREBRNA PACIPRESA (Chamaecyparis pisifera ‘Baby Blue’)

Opis: ‘Baby blue’ je različek sorte ‘Boulevard’, izredno popularne paciprese, pogosto uporabljene v skalnjakih ali betonskih koritih. Mehke, srebrne iglice tvorijo sprva kompaktno in kasneje piramidalno obliko, ki po 10 letih doseže cca 50 x 100 cm. Sadimo v vlažna, rahlo kisla tla, ne potrebuje dodatne rezi.

JAPONSKI MACESEN (Larix kaempferi ‘Blue Dwarf’)

Opis: Sorta japonskega macesna, kroglaste, rahlo nepravilne oblike ter z značilnimi modro zelenimi iglicami. Je listopadna, torej konec jeseni iglice porumenijo ter odpadejo. Po 10 letih se razraste približno 70 x 100 cm, odvisno od rastnih pogojev. Sadimo na sončna tla, spomladi založno pognojimo.

KOMPAKTNA SMREKA (Picea glauca ‘Alberta Globe’)

Opis: Privlačna pritlikava smreka, navadno pravilne kroglaste oblike. V 10 letih doseže 80 x 80 cm, je načeloma izredno počasne rasti. Sadimo v humozna, odcedna tla, najboljše kot strukturni dodatek v skalnjakih, betonskih koritih ter na pokopališčih.

KOMPAKTNA JELKA, BALZAMOVEC (Abies balsamea ‘Nana’)

Opis: Nizka vednozelena sorta balzamične jelke s kratkimi, temno zelenimi iglicami, ki oddajajo prijetno aromo pri stisku. Razraste se približno 50 x 80 cm in ne razvije storžev. Odlično se sovpada z brušenim kamnom, uporabljenim kot zastirko, tako pri skalnjakih kot pri ureditvi japonskih vrtov. 

KOMPAKTNA PACIPRESA (Chamaecyparis pisifera ‘Filifera Aurea’)

Opis: Zanimiva zlatorumena pacipresa, rahle, bujnejše strukture z upogljivimi vejicami. Sprva je rast rozetasta, z leti pa se začne oblikovati vrh in se razvije v piramidalni grm do 150 cm visok. Pozimi se zgornje iglice obarvajo bakreno rjavo. Prvo zimo po sajenju pazimo na stalno vlago, kasneje pa je tolerantna na sušne razmere. Sorodna sorta ‘Filifera Nana’ ima privlačno zeleno razrast.

PLAZEČA TISA (Taxus baccata ‘Repandens’)

Opis: Gnezdasta oblika navadne tise, z značilnimi upognjenimi poganjki, sestavljenimi iz temno zelenih iglic. Z leti doseže 50 cm višine, ter 80 cm širine, ne potrebuje dodatne rezi. Dobro se obnese tako na sončnih kot popolnoma senčnih legah, paziti pa moramo, da v tleh ne zastaja voda, saj v tem primeru iglice rade porumenijo.

PRITLIKAVA OMORIKA (Picea omorika ‘Nana’)

Opis: Počasi rastoč kultivar smreke, sorta ‘Nana’, je sprva popolnoma gnezdaste oblike (80 x 100 cm), kasneje pa se spreminja v piramidalno obliko. Iglice so na zgornji strani zelene, na spodnji srebrne. Je zanimiv dodatek k majhnim skalnjakom ali zasaditvam na pokopališčih. Ne potrebuje rezi, skrbimo pa za redno letno dognojevanje z gnojili za iglavce.

PRITLIKAVA HIMALAJSKA CEDRA (Cedrus deodara ‘Feeling Blue’)

Opis: Pritlikava sorta vednozelene himalajske cedre z značilnimi srebrnimi iglicami na upognjenih dolgih poganjkih. Z leti doseže optimalno velikost, 80 cm višine in 100 cm širine, kasneje pa lahko tudi več. Sadimo na sončno lokacijo, v tla kjer ne zastaja voda.

PRITLIKAVI BOR (Pinus mugo ‘Mughus’)

Opis: Še bolj kompaktna in počasneje rastoča sorta pritlikavega planinskega bora, ki z leti doseže velikost 80 x 100 cm. Ima gosto razraščene veje s kratkimi, temno zelenimi iglicami. Prva leta potrebuje več vode, ko se dobro ukorenini pa tolerira tudi najbolj sušne razmere. Sadimo na sončno lokacijo.

PRITLIKAVI AMERIŠKI KLEK (Thuja occidentalis ‘Golden Tuffet’)

Opis: Zelo atraktivni kompaktni ameriški klek, zelo goste razrasti (50 x 80 cm po 10 letih). Zgornje iglice na poganjkih so rumeno oranžne barve, kar deluje zelo kontrastno na zastirko iz rjavega lubja. Pozimi se oranžne iglice spremenijo v rdečkast odtenek. Sadimo v zračna tla, drugače pa prenese tudi močno sušo in hudo poletno pripeko.

PRITLIKAVI AZIJSKI KLEK (Thuja orientalis ‘Aurea Nana’)

Opis: Azijski klek oz. pritlikavi kultivar ‘Aurea Nana’  ima zlatorumene enoletne iglice oz. poganjke, ki so aromatični na otip. Oblikuje jajčasto krošnjo, od 70 – 90 cm visoko in do 60 cm široko. Ne potrebuje rezi. Sadimo na sončno lokacijo ter dobro gumozna tla, pozimi pa pazimo da imamo krošnjo povezano zaradi teže snega.

STOŽČASTA SMREKA (Picea glauca ‘Conica’)

Opis: Zelo počasi rastoča, izredno kompaktna sorta smreke, ki v višino zraste le 2 m, v zelo visokih starostih tudi višje. Rast je simetrična, v začetku stožčaste, z leti bolj jajčaste oblike. Zahteva odcedna in humozna tla, primerna predvsem za skalnjake ali kot soliterna rastlina v vrtovih. Dobro se obnese tudi v okrasnih loncih pred vhodom. Redno dognojujemo z založnimi gnojili za iglavce.

ŠKOLJKASTA PACIPRESA (Chamaecyparis obtusa ‘Butterball’)

Opis: Školjkasta pacipresa ima zanimivo, rahlo nakodrano razrast, prijetno na otip. Sorta ‘Butterball’ tvori zlato rumene poganjke na zelenih iglicah v notranjosti krošnje. V 10 letih doseže komaj 15 x 25 cm.

Drevesa in grmovnice oblikovana ali cepljena na deblo/olesenelo steblo delimo glede na standard višine debla, nad katerim se nato razvija zeleni del: Standard (Std) 1,8 – 2,2 m > 1/2 Standard (HS) 1,2 – 1,8 m > 1/4 Standard (QS) 0,5 – 1,0 m

LISTAVCI NA STEBLU

BODIKA, BOŽJE DREVCE (Ilex aquifolium ‘Argenteomarginata’)

IGLAVCI NA STEBLU

GRMOVNICE ZA ŽIVE MEJE

AMERIŠKI IN AZIJSKI KLEK (Thuja occidentalis, Thuja orientalis)

Opis: Izredno prikladne rastline, enostavne za vzdrževanje. So verjetno ena pogostejših živih mej, cenjene predvsem zaradi lepega oblikovanja in goste tvorbe habitusa. Thuja occ. ‘Smaragd’ kot najpopularnejša ne potrebuje stranske rezi, zaradi lepe piramidalne rasti.

BUKEV (Fagus sylvatica)

Opis: Sadimo jo na sončne oz. polsenčne lege. Obrezujemo do željene višine, navadno v poznem pomladanskem in zgodnjem jesenskem času. Sadilna razdalja naj bi znašala približno 30 cm. Uporabimo lahko tudi rdečelistno bukev, katera izredno popestri tovrstno zasaditev.

FORZICIJA (Forsythia x intermedia)

Opis: Cveti zelo zgodaj spomladi pred samim olistanjem, s čudovitimi rumenimi cvetovi na enoletnih poganjkih. Veje lahko naberemo za v šopek in si popestrimo stanovanje. Obrezovati začnemo po cvetenju in vzdržujemo želeno obliko med rastjo.

GABER Carpinus betulus)

Opis: Posebnost gabra je v tem, da za razliko od ostalih listopadnih drevesnih vrst, posušenih listov ne odvrže, dokler ne poženejo novi. Tako v zimskih razmerah nudi tudi neke vrste zaščito pred nizkimi temperaturami. Je zelo nezahteven pri izbiri tal in avtohton predstavnik naše dežele. 

KALINA, LIGUSTER (Ligustrum vulgare, Ligustrum ovalifolium)

Opis: Zelo pogosto uporabljena grmovnica, cenjena predvsem zaradi hitre rasti. Ne samo, da se odlično obnese v živih mejah, uporablja se jo tudi za ozelenjevanje različnih konstrukcij in formiranje v razne oblike. Glede rastišča ni zahtevna, prav tako ji ustrezajo praktično vse lege.

LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus)

Opis: Veliki, povoščeni listi, katere dopolnjujejo omamno dišeči cvetovi v poznih pomladnih dneh in črni plodovi kasneje. Obrezujemo ga lahko samo enkrat letno, priporočljiva pa je uporaba vrtnarskih škarij oz. ročno obrezovanje posameznih poganjkov. Tako se izognemo poškodbi listov, ki kazijo izgled. Lahko se pojavijo zimski ožigi, katere pa rešujemo samo z odstranjevanjem ožganih listov. Primeren je tako za sončne kot senčne lege in ni občutljiv na onesnaženo okolje. Vsi deli rastline, razen sočnega osemenja, so strupeni.

PACIPRESA (Chamaecyparis lawsoniana)

Opis: Zaradi izredno goste krošnje tvori odlično protivetrno zaščito. Potrebuje dobro odcedna tla ter rahlo kislo do nevtralno zemljo, priporočamo dodatek šote ob sajenju. Spomladi obvezno založno pognojimo z gnojili za iglavce.

TISA  (Taxus baccata)

Opis: Tisa odlično prenaša onesnažena urbana okolja in se izredno dobro obrašča po močnem pomlajevanju. Oblikujemo jo lahko v najrazličnejše oblike, vendar raste zelo počasi. Ima temno zelene iglice, nekatere sorte pa tvorijo celo zlatorumene enoletne poganjke. Rdeči plodovi v jesenskem času nudijo lepo popestritev celotne žive meje. Paziti moramo na otroke, saj so iglice, kot tudi semena v plodovih strupeni.

STEBRIČASTE GRMOVNICE

STEBRIČASTA JAPONSKA BODIKA (Ilex crenata ‘Fastigiata’)

Opis: Stebričasta japonska bodika ima drobne, svetleče in zimzelene liste, podobne navadnemu pušpanu. Rast je izrazito stebričasta, v višino doseže 1,5 – 2 m, v širino pa okoli 40 cm. Višino lahko prilagodimo našim željam in zgornje poganjke konec pomladi prikrajšamo. Glede izbire tal ni zahtevna grmovnica, poskrbimo le za odcedna tla in redno pomladansko dognojevanje.

STEBRIČASTI BOR (Pinus nigra ‘Green Tower’)

Opis: Ozka, stebrasta sorta črnega bora, ki v višino doseže približno 140 cm in je kot nalašč za sodobnejše zasaditve v skalnjakih oz. okrasnih gredah ob hiši, saj zavzame izredno malo prostora. Temno zelene iglice v paru so rahlo ukrivljene in daljše, v dolžino dosežejo tudi preko 12 cm. Najboljše uspeva na odcednih tleh, lahko peščenih. Poskrbimo za pomladno gnojenje z založnimi gnojili za iglavce.

OBLIKOVANE GRMOVNICE

JAPONSKA BODIKA (Ilex crenata)

Opis: Japonska bodika je trpežna vednozelena grmovnica, podobna pušpanu, le da jo pesti manj bolezni in škodljivcev, ki zadnja leta napadajo pušpan. Je počasi rastoča, lepo pa se jo da oblikovati v različne oblike, tako krogov, kvadratov, stožcev, predvsem pa bonsajev. Cvetovi so drobni, beli in neopazni, črni plodovi pa se razvijejo samo na ženskih rastlinah. Poskrbimo za zmerno vlažna tla.

KALINA (Ligustrum species)

Opis: Kalina je izredno hitro rastoča grmovnice, kar je dobro če želimo v kratkem času izoblikovati veliko skulpturo, vendar tudi kasneje zahteva redno obrezovanje. Privlačni in sijoči temno zeleni listi so zimzeleni, se delno čistijo tekom zime, in celo leto dekorativni. Bela socvetja se pri redni rezi ne razvijejo. Kalino lahko kupimo v najrazličnejših oblikah, pogosto oblikovano tudi v živali, vlake, dinazavre, itd, saj domišljija ne pozna meja.

KLEK (Thuja species)

Opis: Ameriške in azijske kleke pogosto najdemo oblikovane v spirale in podobne pokončne oblike. So počasneje rastoče grmovnice, zato je potrebna rez le enkrat do dvakrat v letu, poskrbimo pa za založno gnojenje z gnojili za iglavce, da obdržimo zdrave in močne poganjke. Kupimo že končne velikosti in obliko le še vzdržujemo.

PUŠPAN (Buxus sempervirens)

Opis: Vsekakor najbolj popularen grm za oblikovanje, ki pa zadnje čase potrebuje nekoliko več nege, zaradi različnih škodljivcev in bolezni, ki ga lahko napadejo. Kupimo ga oblikovanega v različne oblike, pogosto tudi na deblu, tako je primeren za sajenje v skalnjake in mešane zasaditve pred objekti. Oblikovno rez opravimo 2x – 3x v letu, najboljše v oblačnih dneh, da ne pride do sončnih ožigov.

TISA (Taxus baccata)

Opis: Tisa je odlična grmovnica za ustvarjanje ars topiarije, tako imenovane umetnosti oblikovanja. Dobimo jo lahko v obliki 3D nizkih likov ali pa visokih stožcev, stebrov, itd. Je počasi rastoča, s temno zelenimi iglicami, ki so vednozelene Pri redni rezi, ki jo opravimo do dvakrat v letu, ne razvije rdečih plodov.

POM POM GRMOVNICE (Juniperus sp., Thuja sp., Chamaecyparis sp., Pinus sp., itd)

Opis: Pom pom grmovnice so namensko oblikovane v kroglaste oblike na koncu golih vej. V vrtu delujejo zelo prestižno in odvisno od vrste, potrebujejo eno do tri rezi v vsakem letu. Pogosto najdemo v to obliko oblikovane brine, kleke, paciprese, bore, itd. Velikosti se razlikujejo, in sicer od preprostih nižjih, ter do prestižnih na 300 cm oblikovanih grmov. Pošljite povpraševanje in pripravili Vam bomo ponudbo.

CVETOČE GRMOVNICE

AMERIŠKI DREN (Cornus florida)

Opis: Ameriški dren cvetnik je listopadna grmovnica, ki doseže 3 – 5 m v višino in cveti v mesecu maju ter juniju. Barva cvetov je navadno bela ali rožnata, sestavljeni pa so iz štirih venčnih listov. Zelo dekorativni so listi, ki se odenejo v živo rdečo jesensko barvo. Glede tal ni zahteven, najbolj pa mu ustrezajo dobro prepustna tla.

AZALEJA (Azalea japonica)

Opis: Azaleje so rododendronom sorodne grmovnice, ki prav tako ljubijo kisla tla, za katera poskrbimo že takoj ob sajenju z dodatkom kislega šotnega substrata ali prsti nabrane pod iglavci. Zvončasti cvetovi obstajajo v najrazličnejših barvah, posebno pestrost lahko opazimo še posebno pri miniaturnih azelejah, primernih za posaditev v okrasne posode. Sadimo na polsončno lokacijo, spomladi pa uporabimo založno gnojilo za rododenrone.

BUDLEJA, METULJNIK (Buddleja davidii)

Opis: Metuljnik je dobil ime po dišečih stožčastih socvetjih, ki omamnmo dišijo in privabljajo metulje. Rastlina je listopadna in ima zračno strukturo krošnje, na račun upognjenih vej. Cveti v belih, rožnatih, vijoličnih odtenkih, med julijem in septembrom. Zraste do 2 m  v višino, krošnjo pa vsako leto po cvetenju nekoliko skrajšamo, tako spodbudimo razraščanje in razvoj mladih poganjkov.

BELI, SIBIRSKI DREN (Cornus alba ‘Sibirica’)

Opis: Beli sibirski dren je listopadna grmovnica z valovitimi zelenimi listi, ki se razvijejo na rdečih vejah. Bela socvetja se odprejo proti koncu pomladi, iz njih pa se razvijejo beli okrasni plodovi. Tvori rumeno do oranžno jesensko barvo, po odpadu listov pa pozimi glavno okrasno vrednost predstavljajo dolge, upogljive rdeče šibe. V višino zraste 2 – 3 m.

ČRNI BEZEG (Sambucus nigra ‘Black Lace’)

Opis: Okrasna sorta črnega bezga, listopadna z značilnimi globoko pernato deljenimi listi v vijolični barvi. V višino doseže do 3 m. V juniju zacvetijo belo – rožnata socvetja, ki lepo dišijo in predstavljajo lep kontrast na temne liste. Plodovi so temno vijolični in dozorijo do oktobra. Sadimo na sončno rastišče in odcedna tla. Po cvetenju lahko rastlino pomlajujemo z rezjo.

DOJČIJA (Deutschia scabra)

Opis: Listopadna grmovnica, ki doseže 3 m v všino in prav toliko v širino, lahko pa jo redno režemo in obdržimo nižje rasti. Dolgi poganjki se hitro upognejo pod težo cvetov, ki so navadno v beli ali rožnati barvi, veliki 1,5 – 2,5 cm in združeni v socvetja. Cvetovi se odprejo v drugi polovici poletja. Sadimo v dobra humozna tla, po cvetenju redno opravimo korekturno rez.

ENOVRATI GLOG (Crataegus monogyna)

Opis: Glog je do 5 m visok grm, ki ga lahko poljubno vsako leto prikrajšamo in tako držimo bolj kompaktnega, lahko pa ga po drugi strani tudi oblikujemo v manjše drevo. Cveti v belih drobnih socvetjih v mesecu maju in juniju, kmalu pa razvije rdeče okrogle plodove, ki delujejo zelo atraktivno. Uporabljamo ga kot soliterno rastlino, lahko pa tudi kot cvetočo živo mejo, saj se dobro odziva na močno rez.

FORZICIJA (Forsythia sp.)

Opis: Bujno rastoča, listopadna grmovnica, ki zraste 3 m v višino. Lepo jo lahko oblikujemo in držimo na željeni višini. Zelo zgodaj zacveti v mesecu marcu in aprilu in sodi med najbolj zgodne cvetoče grmovnice v letu. Cvetovi so rumeni, sestavljeni iz štirih venčnih listov. Po cvetenju se forzicije olistajo z značilnimi eliptičnimi listi.

HIBISKUS, SIRSKI OSLEZ (Hibiscus syriacus)

Opis: Grmasti ali sirski oslez je priljubljena listopadna, cvetoča grmovnica, ki ima liste na prvi pogled podobne krizantemi. Zraste 2 – 3 m visoko v pokončen grm in cveti tekom poletja, do zgodnje jeseni. Cvetovi so rožnati, vijolični ali beli. Tekom poletja poskrbimo za stalno vlažna tla, da obdržimo neprekinjeno cvetenje.

HORTENZIJE (Hydrangea arborescens, H. hortensis, H. macrophylla, H. paniculata, H. quercifolia)

Opis: Rod hortenzij obsega preko 70 različnih vrst, katerim večinoma ustreza delno senčna, ne preveč osončena lega, z nekaterimi izjemami. Najbolj priljubljena je vrtna hortezija, pogosto pa se srečujemo tudi z latasto hortenzijo, z atraktivnimi stožčastimi cvetovi in hrastovolistno hortenzijo z zanimivo oblikovanimi listi, ki imajo lepo jesensko barvo.

JAPONSKI DREN (Cornus kousa)

Opis: Japonski dren je listopadna grmovnica, široke rasti, v višino zraste do 5 m. V mesecu juniju zacveti z belimi cvetovi, sestavljenimi iz štirih venčnih listov. Iz bujno cvetočega grma se proti jeseni razvijejo drnulje, tako imenovani užitni plodovi v rdečkasti barvi. Cenimo tudi jesensko barvo listov.

JAPONSKA KUTINA (Chaenomeles japonica)

Opis: Japonska kutina je lepa soliterna grmovnica, visoka do 2 m, lahko pa jo uporabimo tudi kot cvetočo živo mejo, formalno oblikovano. Rdeče – rožnati čašasti cvetovi se odprejo med olistanjem v marcu in cvetijo do maja. Plodovi so kroglasti rumeni, sicer lahko užitni, vendar manj okusni, zato pa imajo večjo dekorativno vrednost.

JAPONSKI PIERIS (Pieris japonica ‘Forest Flame’)

Opis: Pokončen, vednozelen grm, ki doseže do 2 m v višino. Mladi poganjki z listi so  sprva škrlatno rdeči, nato belkasti in v končni fazi temno zeleni. Sredi pomladi se odprejo zvončasta socvetja, sestavljena iz množice belih cvetov. Sadimo na delno senčno lego, v kisla tla, idealen pH je med 4,0 in 5,0 kar lahko ustvarimo z dodatkom kisle šote.

JAPONSKA SNEŽNA KEPA, BROGOVITA (Viburnum plicatum)

Opis: Brogovita je bujen, listopaden grm, zraste lahko do 3 m višine. Listi so rahlo nazobčeni, temno zeleni, cvetovi pa združeni v bela, kroglasto do ploščata socvetja. Krošnjo oz. veje oblikujemo po cvetenju, takrat imamo tudi priložnost oblikovati grm. Vsako pomlad založno pognojimo.

KALINOLISTNI POKALEC (Physocarpus opulifolius ‘Diabolo’)

Opis: Manj poznan, vendar izredno atraktiven listopaden grm, visok 2 – 3 m. Listi so trikrpati, temno vijolične do rdečkaste barve. V juniju in juliju se odprejo bela do rožnata socvetja, sestavljena iz množice drobnih cvetov, katerim v jeseni sledijo rdeči okrasni plodovi. Ob zadostni vlagi, dobro prezimi.

KITAJSKI JUDEŽEVEC , JADIKOVEC (Cercis chinensis ‘Avondale’)

Opis: Do 3 m visok listopaden grm, z značilnimi zaobljenimi listi in lijakasto oblikovano krošnjo. V aprilu in maju se odprejo temno rožnati cvetovi, ki popolnoma preplavijo grm. Plodovi so tanki, podolgovati stroki, ki jih pogosto videvamo še tekom zime. Sadimo na sončno lokacijo, v humozna tla.

KITAJSKI LOROPETALUM (Loropetalum chinensis ‘Black Pearl’)

Opis: Zanimiva grmovnica, ki zraste do 1,5 m v višino in je delno listopadna. V marcu in aprilu se pojavijo intenzivna rožnato rdeča socvetja. Mladi listi so temno vijoličasti, starejši temno zeleni z vijoličnim prilivom. Sadimo v dobro odcedna, rahlo kisla tla in pred zimo zaščitimo oz. že pri sajenju upoštevamo zavetno lego, saj ga lahko huda zima poškoduje.

KOLKVICIJA (Kolkwitzia amabilis)

Opis: Listopadna grmovnica, visoka med 2 in 3 m, z dolgimi upognjenimi vejami. Listi so sestavljeni, nasproti nameščeni po steblu, mehki na otip. Beli ali rožnati cvetovi se odprejo v sredini pomladi in cvetijo do junija. Primerna je kot soliterni grm, v vrtu kjer ji lahko nemenimo več prostora.

LEPOPLODKA (Callicarpa bodinieri)

Opis: Poleti cvetoča, listopadna grmovnica s temno zelenimi listi. Med junijem in avgustom cveti s svetlo vijoličnimi, zvezdastimi cvetovi, katerim v jeseni sledijo številni vijolični plodovi, po katerih je dobila tudi ime. Plodovi so zanimivi tudi tekom zime, moramo pa vedeti da niso užitni. Vejice s plodovi lahko uporabimo za okras.

MEDVEJKA (Spiraea x vanhouttei, S. x japonica)

Opis: Listopadne grmovnice, tisočerih sort, ki se med seboj razlikujejo po barvi cvetov in seveda velikosti. Izbiramo lahko med visokimi grmi, kot pritlikavimi, ki dosežejo le 0,5 m v višino. Kobuljasta socvetja se odprejo že v drugi polovici pomladi in cvetijo celo poletje. Po cvetenju grm ustrezno porežemo, glavno rez pa opravimo zgodaj spomladi.

METLIČEVJE (Cytisus sp.)

Opis: Metličevje ima drobne liste in lokasto upognjene veje, na katerih se razvijejo metuljasti cvetovi. Ti cvetijo v rumenih, belih ali rožnatih barvah, in sicer od začetka pomladi do poletja. V višino doseže do 1,5 m.

MAGNOLIJA (Magnolia liliflora, M. kobus, M.stellata, M. x soulangeana)

Opis: Magnolij poznamo nešteto vrst in njihovih sort, večinoma listopadne, vse cenjene po zgodnjem obdobju cvetenja. Nekatere zacvetijo pred olistanjem , druge med in po olistanju. Zvezdaste magnolije so grmičaste rasti, medtem ko so velikocvetne oblikovane v drevo. Dobro prezimijo.

MAHONIJA (Mahonia aquifolium)

Opis: Magnolija je dobro prezimen, vednozelen grm z okrasnimi cvetovi v rumeni barvi, združenimi v latasta socvetja. Cveti spomladi, cvetovom pa sledijo temne jagode. Listi so bleščeče zelene barve, pozimi pa se pogosto spremenijo v škrlatne. Na otip bodejo, pogosto pa jih uporabljamo kot domače zelenje za izdelavo aranžmajev. Mahonija se odlično obnese v urbanih okoljih.

NEPOZEBNIK (Hamamelis mollis)

Opis: Nepozebnik je listopaden, pokončen grm z redko krošnjo, ki doseže tudi do 3 m v višino. Cvetovi v rumeni barvi so sestavljeni iz tankih jezičastih venčnih listov in prijetno dišijo, odprejo pa se pred olistanjem grma. Kot zanimivost, cvetovi se zavarujejo tako, da se zaprejo v majhen klopčič in odprejo ko se otopli.   Listi so podobni navadni leski.

OGNJENI TRN (Pyracantha coccinea)

Opis: Ognjeni trn je vednozelena grmovnica z bleščečimi in ovalnimi listi. Razvije bela socvetja tekom poletja, ta pa se jeseni preobrazijo v okrogle plodove, v oranžni, rumeni ali rdeči barvi. Značilno za ognjeni trn so trni, razporejeni po vejah, kateri so še posebno uporabni, kadar ga uporabimo za cvetočo živo mejo, saj je ta praktično neprehodna.

RODODENRON, SLEČ (Rhododendron hy.)

Opis: Rod rododenronov obsega preko 1000 različnih vrst in nešteto njihovih sort, ki se razlikujejo po velikostih in barvah cvetov, listov. Večinoma cvetijo v mesecu maju in juniju, v rožnatih, vijoličnih, belih cvetovih. Ljubijo kisla tla, katera lahko ustvarimo s posebnim kislim susbstratom za rododendrone in senčno do polsenčno lokacijo. Spomladi ustrezno pognojimo z založnimi gnojili.

RUJ (Cotinus coggygria ‘Royal purple’)

Opis: Rdečelistni ruj, srednje rasti, v višino zraste do 4 m.  V začetku je strogo pokončne rasti, z leti pa se razširi in tvori nepravilno obliko habitusa. V juniju in juliju se odprejo velika stožčasta socvetja rumeno rdečkaste barve, rdečkasti eliptični listi pa se obarvajo rumeno oranžno v jesenskem času.

SNEŽNA KEPA (Viburnum opulus ‘Roseum’)

Opis: Snežna kepa je do 4 m visok listopaden grm s krpastimi listi, ki najlepše uspeva na izrazito sončni lokaciji. V maju in juniju razvije kroglasta socvetja, sestavljena iz drobnih belih cvetov, ki pod svojo težo upogibajo veje, po cvetenju pa rjave cvetove v celoti odstranimo. Listi dobijo atraktivno rdečkasto jesensko barvo.

ŠMARNA HRUŠICA (Amelanchier lamarckii)

Opis: Je večdebelno nizko drevo ali visok grm, ki zraste do 4 m visoko. V aprilu odpre petdelne snežno bele cvetove, ki nam krasijo vrt do junija, takrat pa že razvije tudi užitne, temno vijolične jagode. Plodove lahko uporabimo za pripravo marmelad in sokov ali pa za presno uporabo. Jeseni se listi obarvajo v  čudovit bakren odtenek, šmarna hrušica si vsekakor zasluži svoje mesto v vrtu.

ŠPANSKI BEZEG (Syringa vulgaris)

Opis: Španski bezeg je pogosto v uporabi zaradi dišečih, stožčastih socvetij v odtenkih bele, vijolične in rožnate barve. Listi so podolgovato zašiljeni. Korekturno rez  opravimo takoj po cvetenju, dobro se odziva tudi na močno pomladitveno rez. Priporočljivo je vsako leto krošnjo dobro skrajšati, saj grm cveti na mladih poganjkih na obodu krošnje. Uspeva v vseh tipih tal.

VAJGELA (Weigela florida)

Opis: Vajgela je relativno hitro rastoč listopadni grm z dlakavimi poganjki in navzkrižno razporejenimi listi. V maju in juniju se odprejo rožnati cvetovi, navadno po trije ali štirje v skupini, značilne zvončaste oblike. Poznamo zelene in pisanolistne sorte. Glede tal ni zahtevna, izberemo pa sončno lokacijo.

ZELENE GRMOVNICE

AUKUBA (Aucuba japonica ‘Crotonifolia’)

Opis: Pisanolistna, vednozelena grmovnica, z velikimi, povoščenimi listi v rumeno zeleni kombinaciji. Zraste od 100 do 150 cm visoko, v lepo raščen kroglast grm. Sorta ‘Crotonifolia’ je ženska rastlina, ki po oprašitvi tvori rdeče dekorativne plodove.Poškodovane liste od mraza spomladi porežemo ter tako spodbudimo rast novih pogajkov.

BAMBUS (Bambusa fargesia ‘Rufa’)

Opis: Atraktivna sorta bambusa, ki izvira iz Kitajske in doseže do 300 cm višine. Pri nas je dobro prezimen, posajen na delno senčno lego. Nežni zeleni listi izraščajo iz votlih stebel in so pritjeni na rdečkasto obarvane vejice. Primeren je kot samostojna rastlina ali kot zaslov nad dekorativnimi kamni.

    BODIKA, BOŽJE DREVCE (Ilex aquifolium)

Opis: Bodika je vednozeleno drevo z bodičastimi temno zelenimi listi. Oblikujemo ga lahko v grm ali pa v manjše drevo. Navadno ga vzdržujemo na 2 – 4 m višine, lahko pa ga pustimo zrasti tudi dalje, v naravi lahko doseže tudi do 10 m. Pozimi pazimo, da so tla stalno vlažna, da se izognemo morebitni mrazni suši in posledično odpadanju listov.
Pozimi krošnjo krasijo rdeče jagode, ki delujejo zelo dekorativno. Vejice lahko uporabimo za izdelavo šopkov ali adventnih venčkov.

FOTINIJA (Photinia x fraseri ‘Red Robin’)

Opis: Bolj poznana rastlina na Primorskem, kjer je pogosto uporabljena tudi za vednozelene žive meje. Fotinija lahko doseže 2 m višine in je zanimiva predvsem zaradi rdečkastih mladih poganjkov, ki obdajajo zelene starejše liste. V pomladnem času cveti z drobimi belimi cvetovi. Podobno kot pri lovorikovcu, pazimo, da so tla pozimi vlažna.

KRILATA TRDOLESKA (Euonymus alatus)

Opis: Krilata trdoleska je ena izmed listopadnih vrst iz rodu Euonymus, ki zraste do 3 m v višino, zeleni listi pa se tekom jeseni obarvajo v čudovito živo rdečo jesensko barvo. Pred zimo odpadejo, vendar je grmovnica zanimiva tudi z golimi vejami, saj jih obdajajo plutasta krilca, značilna za to vrsto.

LOVORIKOVEC (Prunus laurocerasus ‘Novita’)

Opis: Veliki, povoščeni listi, katere dopolnjujejo omamno dišeči cvetovi v poznih pomladnih dneh in črni plodovi kasneje. Obrezujemo ga lahko samo enkrat letno, priporočljiva pa je uporaba vrtnarskih škarij oz. ročno obrezovanje posameznih poganjkov. Primeren je tako za sončne kot senčne lege in ni občutljiv na onesnaženo urbano okolje.

OSMANTUS (Osmanthus armatus)

Opis: Osmantus izvira iz predelov Japonske in Kitajske ter ima vednozelene ovalno nazobčene liste, nekatere sorte tudi bodičaste, ki so na las podobni bodiki oz. božjemu drevcu. Konec poletja zacveti s kremastimi drobnimi cvetovi, ki lepo dišijo. Sadimo na sončno stran in vlažna, odcedna tla.

PAHLJAČASTI JAVOR (Acer palmatum)

Opis: Pahljačasti javor  je lahko oblikovan v večji grm ali manjše večdebelno drevo, odvisno tudi od sorte. Dekorativni so listopadni krpati listi, navadno v temno vijolični oz. rdeči barvi, pa tudi v rumeni in zeleni. Priporočamo dodatek kislega substrata ob sajenju in postavitev na zavetrno ter polsenčno lego.

ZVITA LESKA (Corylus avellana ‘Concorta’)

Opis: Zvita leska je počasi rastoča sorta leske, z zvitimi, dekorativnimi vejami. V višino doseže tudi do 5 m, vendar lahko grm po želji pomlajujemo sami. Kot preostale leske, zvita leska cveti konec zime z moškimi mačicami in manj opaznimi ženskimi cvetovi na golih vejah. Zvite veje lahko uporabljamo za suhe aranžmaje.

VZPENJAVKE IN PLEZALKE

BRŠLJAN (Hedera helix, Hedera colchita)

Opis: Čudovita, vednozelena rešitev, ki vam z leti popolnoma prekrije površino. Zelene sorte so tolerantne na senčna rastišča, medtem ko pisanolistne boljše uspevajo na soncu. Dobro se oprijema površine, saj skozi stebla tvori nadomestne korenine, ki predstavljajo dodatno oporo in večjo površino za absorbcijo vode. Na fotografiji sorta ‘Sulphur Heart’. 1,5 – 2 m dolge rastline se sadi po 3 – 4 na tekoči meter, kjer ena vrsta zadošča za dobra 2 m dolžine.

ČOKOLADNA AKEBIJA (Akebia quinata)

Opis: Čokoladna akebija izvira iz Osrednje Azije in je do 10 m dolga, olesenela ovijalka. Petdelni listi so listopadni, družbo pa jim v aprilu in maju delajo moški ter ženski cvetovi, vijolično čokoladne barve s prijetnim vonjem. Stroki vijolične barve dozorijo v oktobru, ob zrelosti se odprejo, meso v notranjosti pa je užitno.

GLICINIJA (KITAJSKA & JAPONSKA) (Wisteria sinensis, Wisteria floribunda)

Opis: Poznamo japonsko in kitajsko glicinijo, ki obe zacvetita šele pri starosti 3 ali 4 leta. Kitajska glicinija zraste do 10 v visoko in tvori do 30 cm dolga vijolična socvetja, ki se odprejo pred olistanjem. Pri podobni japonski gliciniji pa se grozdasta socvetja odprejo šele po olistanju rastline. Sadimo na polno sončno rastišče, ob močno oporo ali mrežo, oblikujemo lahko tudi v drevo.

JASMINOVA TROBLJA (Campsis radicans)

Opis: Jasminova troblja izvira iz Severne Amerike in zraste 8 – 10 m po opori v višino in podobno v širino, velikost pa lahko sami prilagajamo z rezjo. Od julija ter do septembra cveti v značilnih oranžnih cvetovih, podobni trobenti, po kateri je dobila tudi ime. Je srednje hitro do hitro rastoča vzpenjalka, pogosta v Slovenskih vrtovih.

KOVAČNIK (Lonicera x heckrottii)

Opis: Lonicera oz. kovačnik je privlačna olesenela ovijalka, ki zraste do 4 m po opori in tvori zadovoljiv grmast habitus. Rožnata rumena socvetja se odprejo v juniju in nas razveseljujejo tekom celega poletja. Sadimo na vlažna, delno odcedna tla, bogata s humusom in vsako pomlad dobro pognojimo.

NAVADNA DIVJA TRTA (Parthenocissus quinquefolia)

Opis: Navadna divja trta se močno razraste, saj pogosto prekriva tudi starejše hiše, v dolžino namreč lahko preseže 15 m. Cvetovi so komaj opazni, pozorni pa smo na plodove, ki se obarvajo temno modro. Temno zeleni listi imajo jeseni čudovito jesensko rdečo barvo, pozimi pa odpadejo.

VAJČIJEVA OKRASNA TRTA (Parthenocissus tricuspidata ‘Veitchii’)

Opis: Priljubljena sorta okrasne trte, izjemno hitro rastoče po naravi. Doseže preko 15 m dolžine v zelo kratkem času, za svojo razrast pa ne potrebuje dodatne opore, saj se učinkovito oprime vseh vrst vertikalnih ovir. Listi so trikrpati, zeleni, jeseni pa pordečijo in ustvarijo lepo jesensko barvo. Pozimi vajčijeva trta liste odvrže, takrat pa glavno dekoracijo predstavljajo temno vijolični plodovi.

VZPENJAVA HORTENZIJA (Hydrangea petiolaris)

Opis: Počasi rastoča, vzpenjava vrsta hortenzije z drobnejšimi belimi socvetji, ki se odprejo v juniju, juliju in avgustu. Zraste lahko 10 – 15 m v dolžino na dobri opori, rast pa lahko z rezjo prilagajamo sami. Veje so rahlo rdečkaste barve z oprijemalnimi koreninami. Sadimo na rahla, dobro odcedna tla z nevtralnim ali rahlo kislim pHjem. Gnojimo z gnojili za hortenzije.

VZPENJAVE VRTNICE (Rosa species)

Opis: Vzpenjave ali plezave vrtnice zrastejo preko 3 m v višino in so primerne za sajenje ob oporo, bodisi za prekritje pergole, drevesa, ograje. Nekatere cvetijo dvakrat v sezoni, cvetovi pa se razlikujejo tako po barvi kot velikosti, na splošno pa je izbor zelo velik. Močna rast je zagotovljena zaradi cepljenja na močno podlago, katera je iz navadnega šipka.

SROBOT (Clematis species)

Opis: Poznamo veliko vrst srobotov, ki se poleg v cvetovih razlikujejo tudi po času cvetenja, torej od spomladi, poleti do pozno poleti cvetočih. Tako tudi cvetijo na različnih poganjkih, prvi na poganjkih preteklega leta, drugi na enoletnih. Sadimo na polsenčno lokacijo, priporočljivo pa je korenine zaščititi bodisi z zastirko ali pokrovnimi rastlinami.

LISTAVCI

KROGLASTA DREVESA NA DEBLU