NAVADNE PELARGONIJE (Pelargonium zonale)

Opis: Najbolj pogoste rastline naših babic, pelargonije še vedno kraljujejo med ljubitelji sezonskih rastlin. Med pokončnimi pelargonijami lahko izbiramo med nižjimi in višjimi sortami, ki se lahko med seboj razlikujejo tudi po vzorcu in odtenku zelene barve listov, predvsem pa se nam ponudba poveča pri barvah cvetov, ki je resnično izjemna in iz leta v leto večja. Na voljo so nam številni odtenki rdeče, oranžne, rožnate, vijolične in bele barve. Pelargonije preferirajo zaščitena sončna rastišča, vrhunski balkonski substrat in redno dognojevanje.

POLVISEČE PELARGONIJE – CALLIOPE (Pelargonium interspecific)

Opis: Serija Calliope je vedno bolj aktualna med ljubitelji, saj zaradi svoje viseče rasti (v dolžino zraste približno 40 cm, odvisno od posamezne sorte) in izjemno velikih polnjenih cvetov resnično daje velik vtis v prostor v katerem jo imamo postavljeno. Standardna barva cvetov je temno rdeča, ki je še vedno najboljša tako po rasti kot velikosti cvetov, poskusimo pa lahko tudi svetlo rdečo, lila, itd. Zaradi svoje bujne rasti potrebuje nekoliko več vode in hranil.

POLVISEČE PELARGONIJE – CALIENTE (Pelargonium interspecific)

Opis: Serija Caliente je dobro poznana po enostavnih socvetjih, zaradi katerih jo lahko postavimo tudi na prosto. Je kratke polviseče rasti, v dolžino zraste 15 – 25 cm. Ponujamo jo v različnih odtenkih rdeče in vijolične, za vzgojo ni zahtevna, priporočljivo je le redno odstranjevanje rjavih cvetov.

ZVEZDASTE PELARGONIJE (Pelargonium x hortorum)

Opis: Zvezdaste pelargonije imajo značilne nazobčene liste, po rasti pa so navadno nekoliko višje rasti od navadnih pelargonij. Cvetovi so v rdečih, belih in rožnatih barvah, tudi nazobčeni in tako bolj tolerantni na dež na odprtih rastiščih.

DIŠEČE PELARGONIJE (Pelargonium odoratissimum)

Opis: Pri dišečih pelargonijah so cvetovi zanemarljivega pomena, saj navadno niso tako intenzivni ne po barvi, ne po velikosti. Prava posebnost teh vrst je prav v dlakavih in aromatičnih listih, ki so na voljo v različnih vonjavah. Sadimo kot okrasno rastlino.

PISANOLISTNE PELARGONIJE (Pelargonium zonale)

Opis: Pisanolistne pelargonije imajo podobno razrast kot navadne pokončne vrste. Listi so živahno obarvani v svetlih tonih, socvetja pa so navadno v rdečih, oranžnih in vijoličnih odtenkih. Za razliko od ostalih pelargonij so socvetja nekoliko manjša, vendar še vedno zelo atraktivna. Potrebujejo redno dognojevanje in sončno lego.

ANGELSKE PELARGONIJE (Pelargonium crispum)

Opis: Večina sort angelskih pelargonij je polvisečih, torej delujejo po principu pokončne rasti, vendar se sprednji del habitusa tudi nekoliko prevesi čez korito. Listi so majhni, enobarvni, cvetovi prav tako, vendar na voljo v različnih kombinacijah bele in vijolične barve. Zaradi manjše površine venčnih listov, so primerne tudi za odprte lege, redno odstranjevanje odcvetelih cvetov pa ni nujno potrebno za stalno cvetenje.

ANGLEŠKE PELARGONIJE (Pelargonium grandiflorum)

Opis: Kraljevske angleške pelargonije so izrazito kompaktne in pokončne rasti. Liste imajo podobno nazobčene kot angelske pelargonije, vendar večje, cvetovi pa so sklenjeni v bujna socvetja. Na voljo so nam v belih, rdečkastih in rožnatih barvah. Priskrbimo jim sončno lego, humozen substrat in tedensko dognojevanje, posadimo jih v zavetje pred obilnimi padavinami.

NAVADNE BRŠLJANKE (Pelargonium peltatum)

Opis: Zagotovo še vedno najbolj uporabljene rastline za balkone, bršljanke so zaradi svoje enostavne nege, bujne razrasti in obilice cvetov, najbolj priljubljena izbira gospodinj. Pogosto jih kombiniramo s strukturnimi rastlinami in drugimi sezonskimi posebnostmi. Odlično se obnesejo na dežju, izbiramo pa lahko med dolgimi sortami in kratkimi belostebelnimi, katere so bolj primerne tudi za vetrovne lege.

POLNJENE BRŠLJANKE (Pelargonium peltatum)

Opis: Polnjene bršljanke so krajše rasti, v dolžino zrastejo približno 40 – 50 cm. Tvorijo manj socvetij, vendar so ta večja in bogatejša. Preferirajo sončno lego, ki je zaščitena pred obilico padavin, redno skrbimo tudi za dognojevanje in odstranjevanje odcvetelih cvetov. Na voljo v pestri barvni paleti cvetov.

SURFINIJE (Petunia sp., Surfinia)

Opis: Petunije, surfinije sodijo v družino razhudnikovk in so najhitreje rastoče in obilno cvetoče balkonske rastline. Potrebujejo nekoliko več vode, ustrezajo jim sončne do polsenčne lege. Sorte z manjšimi cvetovi lahko sadimo na prosto, medtem ko za velikocvetne in polnjene sorte velja, da jih je najbolje saditi pod streho, da se izognemo močnim nalivom, ki rad poškoduje cvetove. V primeru, da rastlini primankuje železa, to pokaže z bledico listov, oz. listno klorozo. To rešimo z dodajanjem železovih kelatov v obliki vodotopnega ali tekočega gnojila, ki ga lahko dobite tudi pri nas. 

MILIJON ZVONČKI (Calibrachoa sp.)

Opis: Milijon zvončki so sorodniki petunij, z značilno manjšimi enostavnimi ali polnjenimi cvetovi v številnih različnih barvah. Ime so dobili ravno po velikem številu cvetov skozi poletje, ki nam krasijo korita in obešanke vse do pozne jeseni. Prav tako kot petunije, surfinije, je priporočljivo preventivno dodajanje železovih kelatov v 14 – 20 dnevnem intervalu za ohranitev temnih, zdravih in dobro prehranjenih listov.

TRIXI MILIJON ZVONČKI (Calibrachoa sp.)

Opis: Trixi milijon zvončki so vedno bolj aktualni zadnja leta, predvsem na račun prave izbire barvnih kombinacij in posledično sort, ki imajo podobno razrast. Tako lonček v katerem imamo posajene tri različne sorte, posadimo v obešanke ali korita, rastline pa se enakomerno razraščajo in prepletajo med seboj.

VERBENE (Verbena sp.)

Opis: Verbene so nezahtevne enoletne rastline, plazeče razrasti. Med seboj se razlikujejo po lastnostih, kot so velikost cvetov, način rasti ter oblika listov. Postavimo jih na sončno do polsončno lego. Ob pravilni oskrbi cvetijo celo poletje, vse do sredine jeseni. Verbene se od večine enoletnic še najboljše obnesejo na odprtem. K temu, da jih ni potrebno pogosto zalivati pa pripomore še značilnost, da iz stebla poženejo koreninice, katere še dodatno pomagajo črpati vodo.

SONČNE VODENKE – NOVA GVINEJA (Impatiens hawkeri)

Opis: Novogvinejske vodenke so ime dobile po Novi Gvineji, iz katere izvirajo, kasneje pa so bile prenešene v zahodni svet. Rade imajo sončno do polsenčno lego, v vročih dneh potrebujejo le nekoliko več izdatne vlage. Primerne so tako za gredice, zaradi  kompaktne in goste rasti, kot za obešanke, korita in okrasne posode. Cvetijo v marelični, lila, roza in beli barvi ter njihovih kombinacijah.

SONČNE VODENKE – SUNPATIENS (Impatiens x hybrida)

Opis: ‘SUNPATIENS’ sončne vodenke so križanci med divjimi ter novogvinejskimi vodenkami. Po lastnostih so bolj tolerantne na vroča in sončna rastišča, za razliko od ostalih sončnih vodenk pa potrebujejo manj vode, vendar moramo še vedno posrkbeti za primerno vlažnost substrata. Vodenke ‘New Guinea’ lahko sredi poletja zaradi previsokih temperatur upočasnijo cvetenje, pri ‘SUNPATIENS’ vodenkah pa prihaja ravno do nasprotnih učinkov, saj visoke temperature celo pospešijo odpiranje cvetov.

SENČNE VODENKE – NAVADNE (Impatiens walleriana)

Opis: Navadne pokončne vodenke ponujamo v različnih barvah, navadno v beli, vijolični, rdeči, belo-lila ter lilo-roza. Nekatere zrastejo tudi do 40 cm v višino, sicer pa večinoma do 20, odvisno od sorte in pogojev. Odlično se obnesejo kot skupinske zasaditve v gredah, okrasnih posodah ter tudi v koritih, seveda na tisti strani hiše, ki je manj obsijana s soncem. Cvetovi odpadejo sami, tako da obtrgovanje ni potrebno. Cvetijo praktično vso sezono.

SENČNE VODENKE – POLNJENE (Impatiens walleriana)

Opis: Poleg navadnih vodenk, poznamo še topelt oz. vodenke z dvojnimi cvetovi, ki so nekoliko manjši od navadnih. Za te sorte je priporočljivo sajenje pod streho, da nam močnejši deževni nalivi ne poškodujejo cvetov. Zrastejo do višine 20 cm in so odličen dodatek k mešanim zasaditvam v polsenčnih legah.

GOMOLJNE BEGONIJE – SENČNE POKONČNE (Begonia x tuberhybrida)

Opis: Pokončne gomoljne begonije, vzgojene iz semena, ki v kasnejši fazi in ob dobri prehranjenosti razvijejo značilne gomolje, s katerimi jih lahko prezimimo. Cvetovi so tako polnjeni moški kot enostavni ženski, prvi so izredno veliki in mesnati, celotni rastlini pa tako dajejo največjo barvno vrednost. Najdemo jih v rumeni, rdeči, oranžni, roza in beli barvi. Priporočamo sajenje v zaščiteno lego, na senčno do polsenčno rastišče. Poskrbimo za odceden substrat.

GOMOLJNE BEGONIJE – SENČNE POLVISEČE (Begonia x hybrida)

Opis: Podobno kot pokončne begonije, imajo tudi polviseče bogate raznobarvne cvetove, v rumeni, rdeči, oranžni, lila in beli barvi. V dolžino zrastejo do 50 cm, kar jih naredi idealne za sajenje v korita in obešanke v senčno do polsenčno lego, zaščiteno pred padavinami. Sadimo v zračen substrat, zalivamo zmerno, v principu manj je več.

BEGONIJA ‘CHARDONNAY’ (Begonia x hybrida)

Opis: Chardonnay begonije kraljujejo med prevešavimi sortami, njihova značilna barva cvetov jih naredi nekaj res posebnega, tako kot je poseben šampanjec. So nekoliko krajše rasti, vendar se še vedno obesijo približno 30 cm v dolžino. Čudovito se obnesejo v zaščitenih, delno sončnih legah. Gnojimo redno, tedensko.

BEGONIJE – SUMMERWING (POLETNA KRILA) (Begonia x boliviensis)

Opis: Poletna krila spadajo med begonije, ki kljubujejo stereotipom, namreč primerne so tako za izrazito vroče sončne lege kot izpostavljena rastišča izdatnim padavinam. Imajo mnogo enostavnih cvetov v različnih sončnih in toplih barvah, ki niso občutljivi na vremenske razmere. Mesnata stebla, ki zadržujejo vodo, poskrbijo da rastlina dokaj pozno pokaže znake venenja ob vročih dneh. Cvetovi se čistijo sami, tako da obtrgovanje ni potrebno. V dolžino se obesijo 30 – 80 cm, odvisno od sorte.

BEGONIJE – DRAGONWING (ZMAJEVA KRILA) (Begonia x benariensis)

Opis: Dobro poznane zmajevke oz. zmajeva krila so pokončne begonije, izredno nezahtevne za vzgojo. Ustrezajo jim tako senčna kot popolnoma sončna rastišča in ne potrebujejo veliko vode. V višino zrastejo približno 60 cm, ponujamo pa serijo BIG z večjimi listi (temni & svetli) in cvetovi, katere predstavnice zrastejo le do 40 cm, kar jih naredi bolj primerne za sajenje v korita. Odlično se obnesejo tudi na prostem v gredicah. Cvetovi se čistijo sami.

VRTNE MNOGOCVETNE BEGONIJE (Begonia multiflora)

Opis: Vrtne begonije z manjšimi moškimi in ženskimi cvetovi, primerne za sončna do polsenčna rastišča in za sajenje na prosto. Prednost begonij v vrtnih zasaditvah je relativno majhna potreba po večjih količinah vode, kar nam prihrani veliko časa tudi za vzdrževanje.

BEGONIJA – PISANOLISTNA (REX) (Begonia rex)

Opis:  Pisanolistne begonije imamo pogosto v stanovanjih, med letom pa se dobro obnesejo tudi na okenskih policah v zunanjih zasaditvah. Sadimo v senčno do polsenčno rastišče, glavni poudarek pa je predvsem na barvi listov. V višino zraste do 40 cm.

BEGONICA – MNOGOCVETNA (Begonia semperflorens)

Opis:  Enoletne begonice so stalnica v skupinskih zasaditvah na naših vrtovih in na grobovih. So nizke, kompaktne enoletnice, ki v višino ne presežejo 20 cm. Sadimo jih v razmiku 20 cm, ob sajenju obvezno založno pognojimo. Ponujamo tako svetlolistne kot temnolistne sorte v beli, rdeči in rožnati barvi.

VISEČE FUKSIJE (Fuchsia sp.)

Opis: Viseče fuksije so že vrsto let popularne balkonske rastline, idealne za sajenje v korita in postavitev na senčno do polsenčno lego. Ob rednem tedenskem dognojevanju cvetijo preko vse sezone, vse do pozne jeseni. V dolžino zrastejo do 60 cm, ločimo pa sorte z enostavnimi cvetovi in sorte s polnjenimi cvetovi, med katerimi še vedno kraljuje Swingtime. Cvetove redno odstranjujemo, delno se čistijo tudi sami z odpadanjem.

POKONČNE FUKSIJE (Fuchsia sp.)

Opis: Pokončne fuksije v višino zrastejo do 40 cm, najdemo pa jih v različih barvnih kombinacijah, od enostavnih do polnjenih cvetov. Večina sort ima podobne zahteve kot viseče fuksije, ponujamo pa tudi koralno fuksijo s temnimi listi in dolgimi rdečimi zvončastimi cvetovi, ki se odlično obnese tudi na vročih sončnih legah.

GORENJSKI NAGELJ (Dianthus sp.)

Opis: Nagelj kot rod Dianthus ima zelo bogato zgodovino, saj je ena najstarejših gojenih rastlin tako pri nas kot v svetu. Botanično ime izhaja iz grščine (dios anthus) in pomeni božanski cvet. Gorenjski nagelj je svetlo rdeče barve in ima ožje, sivo srebrne liste. Najlepše uspeva na nekoliko višjih, s svežim zrakom obdanih predelih.  Postavimo ga na zahodno, vzhodno ali severno lego, zaščiteno pred dežjem in soncem, saj močno sonce lahko povzroča uvelost listov. Odcvetele cvetove redno odstranjujemo, na ta način pospešimo cvetenje in hkrati preprečimo pojav sive plesni.

TIROLSKI – ŠVICARSKI NAGELJ (Dianthus sp.)

Opis: Tirolski nagelj ima širše, zelene liste in že na prvi pogled bujnejšo rast. Tirolski oz. švicarski  nagelj se je v vrtnarstvu pojavil kasneje, predvsem zaradi iskanja po odpornejši sorti. V preteklosti so pri nas poleg gorenjskih nageljnov, krasili kmečke hiše, kjer so jih gospodinje dognojevale kar s hlevskim gnojem. Dandanes pa se raje odločimo za bolj varen, sterilen pristop, in sicer gnojenje z mineralnimi gnojili. Lahko jih prezimimo v hladnem, svetlem prostoru ob minimalnem zalivanju. Nageljni načeloma prenesejo nekaj stopinj pod ničlo, približno do nekje -7°C. Da se jih obdržati vrsto let, vendar je vsako leto več možnosti za pojav bolezni, ki prezimijo zimo, zato je bolj varen pristop nakup mladih rastin.

LANTANA, SPREMENLJIVKA (Lantana camara)

Opis: Lantana oz. slovensko spremenljivka je ime dobila po spreminjanju barve cvetov, ki so v začetku obarvani svetlejše, tekom zorenja in staranja pa potemnijo, bodisi v rdečih, rumenih ali rožnatih odtenkih. Vzgojene sorte v eni sezoni zrastejo približno 30 cm v višino, viseče pa ravno toliko v dolžino. Listi so dlakavi, nagrbančeni, jajčaste oblike, temnozelene in včasih pisane barve, cvetovi pa so združeni v kroglasta socvetja. Tako za liste kot plodove velja, da so strupeni. Rastlina zaradi svojih aromatičnih substanc še dodatno privablja metulje, čebele in določene ptice.

KAPSKI MESEČEK,OSTEROSPERMUM (Osterospermum sp.)

Opis: Ime Osteospermum izvira iz grške besede osteon (kost) in latinskega poimenovanja spermum (seme). Rod pripada družini nebinovk – Asteraceae, kamor spadajo tudi navadne marjetice, dalije, sončnice, itd. Je že dobro poznana rastlina na slovenskem tržišču, katero še posebno v pomladanskem času najdemo v večini vrtnarij, tudi pri nas. Cvetovi so veliki v rožnatih, belih in rumenih barvah, v slabem vremenu in ponoči pa se značilno priprejo. Sama rastlina ima kompaktno razrast, v višino doseže le do 30 cm. Redno odstranjujemo cvetove za neprekinjeno cvetenje.

LASASTI SITEC, SCIRPUS (Scirpus cernuus)

Opis: Scirpus je nizka trava, v višino doseže le 20 cm. Na koncu biljk požene majhne cvetove, ki nas razveseljujejo vse do pozne jeseni. Primerna je za mešane zasaditve v okrasnih posodah in balkonskih koritih, kjer je manj opazna, vendar včasih nepogrešljiv element.

BODALICA, STIPA (Stipa tenuissima)

Opis: Bodalica je lahko prezimna okrasna trava, vendar jo sami ponujamo kot sezonsko rastlino za balkonske zasaditve. Ima nežne bilke, ki proti poletju poženejo mehke late, katere delujejo zelo kontrastno. V končni velikosti se rahlo prevesi in v kombinacijah daje dobro stukturo.

ŠČETINAVA PERJANKA (Pennisetum setaceum)

Opis: Kot velika večina sezonskih rastlin, tudi ščetinave perjanke izvirajo iz tropskih delov sveta. Te okrasne trave zunaj niso prezimne, vendar se jih z lahkoto da prezimiti v notranjih prostorih kot posodovke. Po višini zrastejo probližno 60 cm. Proti poletju poženejo značilne klase, ki še dodatno popestrijo že tako po listih okrasne trave. Glede rastišča niso zahtevne. Najlepšo barvo obdržijo na mestu, dobro obsijanim s soncem.

ZELENA PERJANKA (Pennisetum setaceum)

Opis: Zelene perjanke so 60 cm visoke trave z značilnimi bogatimi klasi. Primerne so tako za balkonske kombinacije, okrasne posode, kot zunanje parkovne zasaditve. Zaradi goste razrasti, višje sorte ni ravno priporočljivo saditi na okenske police, če hočemo obdržati dober razgled. Potrebujejo zmerno vlažen substrat in redno tedensko dognojevanje z gnojili za rast.

NEMIRA (Pennisetum villosum)

Opis: Nemira je manj poznana okrasna trava, vendar zadnja leta vedno bolj aktualna. Ima večje in bolj dlakave klase od zelene perjanke, rast pa je prevešava in se v balkonskih zasaditvah lepo obnese predvsem v koritih.

GAVRA (Gaura lindheimeri)

Opis: Je zelo hvaležna rastlina, 50 – 60 cm visoka, odlična za zunanje zasaditve v grede, okrasne posode in v korita. Za oskrbovanje ni zahtevna, potrebuje le dovolj zračno in odcedno zemljo, z dodanim humusom. Poleg tega pa je priporočljivo redno odstranjevanje dolgih pecljev, ko posamezna socvetja prenehajo cveteti, saj s tem pospešimo razvoj novih cvetov. Primerno je sajenje na sončno ali rahlo senčno lego. V primeru, da po prvem cvetenju popolnoma preneha cveteti, jo obrežemo in počakamo do sredino poletja, ko ponovno zaživi.

KOZMEJA (Cosmos atrosanguineus)

Opis: Čokoladna kozmeja je zanimiva poletna rastlina, ki doseže 50 cm v višino. Na dolgih, vitkih pecljih tvori rdečkaste cvetove, ki delujejo prav čarobno. Posadimo jo na sončno do delno sončno lego, ob suhem vremenu pa lahko zaznamo pridih vanilije v razvitih cvetovih. Potrebuje dobro odcedna tla.

LOFOS (Lophospermum hybrid)

Opis: Lofos zacveti v rdečkasto lila cvetovih, zvončasto oblikovanih. Je popolnoma viseča rastlina, ki se v dolžino razraste vse do 100 cm in je odlična strukturna rastlina med bršljankami ali drugimi nezahtevnimi rastlinami. Lahko ga posadimo tudi v obešanke, ki se lahko nahajajo na prostem, saj mu veter in dež prizanašata.

DROBNOCVETNI MLEČEK (Euphorbia hybrid)

Opis: Drobnocvetni mleček je v osnovi res nekaj posebnega. Beli cvetovi nam krasijo posodo skozi vroče in suho poletje, vse do jesenske zmrzali. Ustrezajo mu prav vse lege, le vedeti moramo, da cvetovi najbolj bogato cvetijo na sončnem mestu. Za gojenje ni zahteven, paziti moramo le, da ga v začetku sezone prezgodaj ne posadimo na prosto, zaradi hladnih noči. Priporočamo po 15. maju, prej pa ga postavimo na zavarovano mesto in po potrebi ponoči pokrijemo s kovertanom. Jeseni teh problemov ni, ker se skozi rastno dobo okrepi.

PAJKOVKA, KLEOMA (Cleome hassleriana)

Opis: Kleoma, ali po slovensko pajkovka, je enoletna rastlina, ki izvira iz Južne Amerike. V naravi zraste do 150cm v višino, a sorte vzgojene v rastlinjakih so nižje rasti. Zrastejo v približno 60cm visok zelnat grmiček. Listi so dlanasto razporejeni, s pet ali sedem lističev združenih v skupino. Po nakupu rastlino vršičkamo, da s tem spodbudimo razvoj stranskih poganjkov. Odcvetela socvetja sproti odstranjujemo, tako nam prinaša veselje vse do zmrzali.

SALVIJA GO-GO (Salvia interspecific)

Opis: GO GO salvija ima podobno kot rdeča kadulja, stožčasto razporejena rdeča socvetja. za razliko od slednjih, je ta salvija višje rasti, doseže do 80 cm  v višino in je odlična tudi kot soliter v okrasnih posodah. Sadimo na sončno do delno senčno mesto, glede nege pa ima le malo potreb po vodi.

SALVIJA MYSTIC (Salvia ‘Mystic’)

Opis: Modra kadulja ima stožčasto razporejena, modra oz. vijolična socvetja. V višino doseže 40 cm, odlično se obnese na sončnih lokacijah tako na dežju kot v zavarovanem prostoru. Porjavele cvetove redno odstranjujemo, za neprekinjeno cvetenje. Priporočamo tedensko dognojevanje.

SLADKI, OKRASNI KROMPIR (Ipomoea batatas)

Opis: Sladki krompir je posebnost, primerna za senčne ali delno sončne lege, najboljše pa uspeva na dopoldanskem soncu. Ponujamo ga v dveh dolžinah, in sicer dolgi srčasti ter krajši zvezdasti. Na voljo imamo svetlo rumene, vijolične, bakrene in bronaste barve, ki delujejo prav privlačno. Najlepše se obnese v koritu, seveda v kombinacijah z ostalimi rastlinami, lahko pa tudi v večjih parkovnih zasaditvah. Nekatere sorte cvetijo, vendar so cvetovi navadno zanemarljivi, saj se tu bolj osredotočimo na same liste. Pomladi ne prenaša prav nizkih temperatur, zato jo zaščitimo s kuvertanom, dokler ni najnižja temperatura nad 10°.

SUHA ROŽA POKONČNA (Bracteantha sp.)

Opis: Je idealna za sončno stran saj bo tam res najlepše uspevala. Potrebuje zračen substrat in redno zalivanje. Skozi celo rastno dobo je prekrita z izrazitimi rumenimi, oranžnimi, rdečimi, belimi ali roza cvetovi, ki dopolnjujejo srebrno-zelene liste. Kombinacija barv je osupljiva. Lepo se obnesejo v okrasnih posodah. Možna je tudi saditev v grede, in namreč v skupinske zasaditve, s tem nam popolnoma prekrijejo površino. Preveč vlažna zemlja rastlini ni ravno pri srcu, saj lahko pride do propada posameznih delov, prav tako pa je boljše da v cvetovih pretirano ne zastaja voda.

SUHA ROŽA VISEČA (Helichrysum apiculatum)

Opis: Viseča suha roža ima drobne, rumene cvetove, trše na otip. Zeleno srebrni listi, podolgovate oblike, oblikujejo viseč habitus, ki doseže do 50 cm v dolžino in je zanimiva popestritev poletnih kombinacij. Na sončni lokaciji potrebuje nekoliko več zalivanja, vendar nam bo ob primerni oskrbi s hranili to tudi vračala.

SVETLIN (Oenothera sp.)

Opis: Svetlin je mogoče nekoliko manj poznana balkonska rastlina, z zlato rumenimi cvetovi. Ima temno zelene liste, suličaste oblike. Je viseča rastlina, ki se obesi 30 cm v dolžino, ob primernih pogojih celo več.

VISEČI GROBELJNIK (Lobularia sp.)

Opis: Viseči grobeljnik se obesi do približno 80 cm v dolžino. Beli, rožnati ali krem cvetovi, ki so podobni plazečemu grobeljniku, vam krasijo okrasno posodo skozi celo sezono, vse do jesenske zmrzali. Postavimo ga na sončno ali polsončno rastišče, v obešanko oz. kombinacijo z ostalimi balkonskimi rastlinami. Vedeti moramo, da je rastlina v vročih poletnih mesecih malce bolj zahtevna glede vode, ne potrebuje pa čiščenja ali kakršne koli druge nege. V lepem, sončnem vremenu privablja čebele in metulje.

AKALIFA, LISIČJI REP (Acalypha pendula)

Opis: Domače ime je dobila po repu podobnih, dolgih cvetovih v rdeči barvi. Večji cvetovi so moški, ki lahko zdržijo do dva meseca. Odcvetele cvetove je priporočljivo obtrgati, da s tem pospešimo razcvet novih. Sadimo jo na polsenčno mesto in zmerno zalivamo, pazimo pa, da se zemlja ne izsuši. Rastlino je priporočljivo imeti pod streho, saj tam dalj časa obdrži svoje edinstvene cvetove. V dolžino zraste približno 30 – 40 cm, kar jo naredi odlično za mešane zasaditve, predvsem za obešanke.

AVSTRALSKA MARJETICA, BRAHIKOMA (Brachycome iberidifolia)

Opis: Brahikome navadno ponujamo v belih, roza, modrih in vijoličnih barvah, ki se med seboj poleg barve razlikujejo tudi po velikosti cvetov in sami dolžini rasti. Povprečno dosežejo 30 cm v dolžino in v zelo kratkem času popolnoma prekrijejo liste z bujnimi cvetovi. Najbolj jim ustreza dopoldansko sonce, lepo pa se obnesejo tudi na poletni vročini.

BAKOPA (Sutera diffusus)

Opis: Je lepa strukturna rastlina za samostojne ali mešane zasaditve. Na senčnem mestu ali dopoldanskem soncu nam bo bujno cvetela, paziti moramo le, da jo poleti ne postavimo na prevroče mesto, saj lahko začasno preneha s cvetenjem. V večini primerov velja, da je rastlina najlepša v začetku poletja in zgodnjih jesenskih dneh, ko so temperature nekoliko bolj zmerne. Navadno jo imamo na voljo v štirih barvah, in sicer v beli, roza, vijolični ter modri. V beli barvi se dobijo z večjimi ali manjšimi cvetovi, tudi polnjenimi.

RUMENI BRKAČ, BIDENS (Bidens ferulifolia)

Opis: Osnovna barva rumenega brkača je rumena, najdemo pa ga tudi tudi v roza, beli, in oranžni barvi. Ime vrste po latinsko pomeni ‘dvozobi’, in sicer zaradi značilnih plodov. Sadimo ga na sončno mesto, na grede, v prostorne posode ali korita.  V kombinacijah z ostalimi balkonskimi rastlinami se odlično obnese, vendar ga moramo ob preveč bujni rasti nekoliko prikrajšati, da s tem omogočimo normalno razrast sosednjih rastlinam. Poznamo tudi bidens s polnjenimi cvetovi.

BRAZILIANA (Aspilia hy. ‘Brasilia’)

Opis: Prikupna novost iz segmenta strukturnih rastlin, ki izvira iz Brazilije. Izredno dobro prenaša vročino in bujno cveti celo poletje ob občasnem obtrgovanju odcvetelih cvetov. Pri sajenju v gredice naredi 30 cm visoko in bujno blazino, v koritih pa se obesi do 40 cm. Hvaležna in nezahtevna rastlina!

BRAZILSKI SLEZINEC, PISANOLISTNI VISEČI JAVOR (Abutilon variegatum)

Opis: Pisanolistni slezinec je 40 cm dolga balkonska rastlina, z atraktivnimi rumeno zelenimi listi in značilnimi zvončastimi cvetovi. Čaša ima pet robov, je napihnjena, purpurno rdeča, venec pa ima rumen. Sadimo samostojno ali kombiniramo, slezince posadimo na sončno do polsenčno mesto.

ČRNOOKA SUZANA – THUNBERGIA (Thunbergia alata)

Opis: Krilata tunbergija, je ena redkih enoletnih ovijalk, ki jo imamo vrtnarji v redni pomladni ponudbi. Slovensko poimenovanje izvira iz lijakastih cvetov, ki imajo v sredini očesu podobno črno piko. Cveti skozi vso sezono, vitice pa dosežejo tudi do 2,5 m v dolžino, po napeljani opori. Lahko jo pustimo prosto visečo, kjer se prefinjeno ovije okoli sosednjih rastlin. Ob morebitni listni klorozi, poleti izdatno pognojimo z železovimi kelati, v 14 dnevnem razmiku.

DETELJICA, ZAJČJA DETELJICA (Oxalis regnellii, Oxalis spiralis subsp. vulcanicola)

Opis: Ognjeniška zajčja deteljica ima temno rdečkaste lističe in miniaturne rumene cvetove. Je ljubiteljica dopoldanskih in severnih leg, v koritu se obesi do 50 cm v dolžino. Izredno hvaležna strukturna rastlina, ki se jo da lepo prezimiti.  V ponudbi imamo tudi tudi pokončne okrasne deteljice v zelenih in vijoličnih listih, ki cvetijo odvisno od sorte, roza ali belo. Nekatere do zime naredijo gomolj, s katerim jih je mogoče prezimiti.

DIASCIJA (Diascia barberae)

Opis: Diascija ima atraktivne lijakaste cvetove v beli, oranžni, rdeči ali roza barvi, z značilnimi svetlečimi ter gladkimi listi. Je viseča, do 40 cm dolga rastlina, ki ji ustreza tako popoldansko kot dopoldansko sonce. Sadimo jo lahko na prosto, saj cvetovi niso občutljivi na večje nalive.

FELICIJA, KAPSKA NEBINA (Felicia amelloides)

Opis: Felicijo angleži imenujejo kar modra ivanjščica. V svoji domovini, Južni Afriki, zraste do 60 cm visok večletni grm, sorte prilagojene za naše okolje pa so nižje, visoke do 20 cm. Cvetne glavice imajo premer 2 – 3 cm, venčni listi pa so obarvani v sinje modro barvo, ki obkroža rumeno sredico. Cvetove redno odstranjujemo.

KROMPIRJEVKA (Solanum jasminoides)

Opis: Bela socvetja so značilnost te stare rastline, imenovane kar krompirjevka. Cvetovi dišijo in so zelo podobni pravemu jasminu, z rumeno sredino. Listi so gladki, temno zeleni, sama razrast rastline pa je izredno bujna in se ob opori razrašča tudi kot vzpenjalka. Sadimo na sončno lokacijo, predolge poganjke pa lahko redno izrezujemo, da s tem zgostimo preostalo obliko.

LOBELIJA VISEČA (Lobelia erinus)

Opis: Viseča lobelija doseže do 50 cm v dolžino in je simpatična popestritev zasaditev za dopoldanske lege. Cvetovi so majhni, imajo do 1 cm premera, v močno modrih oz. vijoličnih barvah, nekatere sorte pa so tudi dvobarvne. V optimalni rasti, cvetovi popolnoma prekrijejo zeleni del rastine.

MARGARETA, GRMASTA MARJETA (Argyranthemum sp.)

Opis: Margarete ali grmaste marjete, so navadnim marjetam podobne rastlin, ki se lahko pohvalijo z velikim izborom različnih sort, katere se med seboj razlikujejo po končni velikosti in po barvi cvetov. Barve so od standardnim belih, rumenih, do rdečih, vijoličnih, ipd. Sadimo jih lah
ko v okrasne posode ali na prosto, redno čistimo cvetove in sproti dognojujemo.

MEKARDONIJA (Mecardonia sp.)

Opis: Trdoživa, plazeča strukturna rastlina, ki do jeseni neprekinjeno cveti z drobnimi, a živahnimi rumenimi cvetovi. V koritu se rahlo obesi, vedno bolj zanimiva pa postaja tudi zaradi tolerance na sušna in vroča poletja ter kot skupinska zasaditev v obremenjenih urbanih površinah.

MODRI ČUDEŽ, SKEVOLA (Scaevola aemula)

Opis: Beli, modri, lila ali rumeni cvetovi so sestavljeni iz petih venčnih listov, ki se nahajajo v polkrogu in tako dajejo vtis polovice cveta. Rastline ob primerni negi zrastejo približno 60 cm v dolžino, kar pa je tudi sortno značilno. Cvetijo neprekinjeno vse do prvih zmrzali. Ne potrebuje čiščenja cvetov, saj venčni listi po cvetenju sami odpadejo. Ob pojavu listne kloroze priporočamo uporabo železovih kelatov

SANVITALIJA (Sanvitalia procumbens)

Opis: Sanvitalija ima majhne, sončnici podobne rumene cvetove in jajčasto oblikovane liste. Rastlina ima rada sončno do polsenčno rastišče. Najboljše uspeva na toplih legah, pri rasti pa jo ne ovirajo tudi malo hladnejše temperature. Obtrgovanje ni potrebno, dež cvetov ne poškoduje. Na vrtnariji ponujamo več različnih sort, in sicer kompaktnejše (20 – 25 cm v dolžino), katere so primerne za gredice in okrasne posode, ter nekoliko daljše (35 – 45 cm), katere se odlično obnesejo v balkonskih zasaditvah.

SUNSATIJA (Nemesia sp.)

Opis: Zanimive viseče strukturne rastline, polne drobnih cvetov v rumenih, rdečih ali drugih barvah. Prve komercialne sorte sunsatij so prenehale s cvetenjem že konec avgusta, novi hibridi pa so ta čas podaljšali vse do prvih zmrzali. Sunsatije ne potrebujejo veliko vode, pazimo še posebno pri sveže posajenih sadikah, saj pretirano zastajanje vode lahko vodi v njihov propad.

STREPTOKARP, SUČNIK (Streptocarpus sp.)

Opis: Za balkonske streptokarpe, ki jih kupite spomladi priporočamo sajenje v okrasne posode, korita ali obešanke, kjer dobro pridejo do izraza. Najbolj jim ustreza svetlo rastišče z indirektnim soncem.
Najdemo jih v različnih barvah, najpogostejša pa je svetlo modra. Je izredno zanimiva rastlina in kar je najpomembneje, skoraj nima bolezni in škodljivcev, tako je primerna za začetnike, kot tiste z več izkušnjami.

LOTUS -ŠKRLATNA NOKOTA (Lotus berthelotii)

Opis: Lotus je zanimiva strukturna rastlina, kot nalašč za različne kombinacije z ostalim balkonskim cvetjem ali za sajenje v gredice. Rastlina ima plazečo oz. visečo razrast, minimalna temperatura za gojenje pa je približno 15°C. Najdemo jih lahko v rumeni, oranžni in rdeči barvi. Priporočljivo je sajenje na sončno do polsončno lego, kjer bodo sivozeleni listi najbolj prišli do izraza. V hudi poletni vročini se ponavadi zgodi, da lotus preneha cveteti, a nič hudega, saj nam v zasaditvi dajo vtis tudi okrasni listi. Ko nastopijo hladnejši dnevi oz. daljša sprememba temperature, pa se cvetovi znova začnejo odpirati. Hladna doba je pogoj za cvetenje.

TAGETES VISEČI (Tagetes hy.)

Opis: Bujna sorta žametnice, z značilnim vonjem kot ga proizvajajo tagetesi in z izredno drobnimi rumeno oranžnimi cvetovi. Sadimo v balkonska korita, kjer se obesi do 40 cm v dolžino, ali pa na prosto, kjer oblikuje cvetoč grmiček. Močan dež mu ne škodi.

TORENIJA (Torenia fournieri)

Opis: Torenije izvirajo iz Azije in so pri nas manj opazne enoletne rastline, primerne tako za škarpnike, vrtove, kot mešane balkonske zasaditve. Rade imajo sončno do polsenčno lokacijo, saj v steblu in listih skladiščijo dodatne zaloge vode. Razraste se do 40 cm v širino, zvončasti cvetovi obstajajo v različnih odtenkih rumene, vijolične in modre barve.

DIHONDRA (Dichondra argentea)

Opis: Skromna rastlina z okroglimi, sivo srebrnimi listi. Je ozke razrasti, vendar v dolžino doseže tudi preko 150 cm. Siva tekstura listov deluje zelo kontrastno na vijolične ali rožnate cvetove sosednjih rastlin. Odlično se torej obnese v balkonskih mešanih zasaditvah, zanimivo preprogo pa tvori tudi v gredicah, še posebno če vmes posadimo cvetoče enoletnice.

DOROTHEANTHUS, OPOLDNEVNICA (Dorotheanthus bellidiformis ‘Mezoo’)

Opis: Opoldnevnica, je čudovita strukturna rastlina, ki izvira iz predelov Južne Afrike. Ima mesnate, zelene liste s svetlimi robovi. V poletnem času tudi cveti, ampak ti majhni cvetovi v rdeči barvi niso tako zelo opazni. Prenese prav vse lege, najlepšo barvo pa obdrži na soncu. Glede zalivanja ni zahtevna, mesnati listi omogočajo veliko zaloge vode. Uporabimo jo lahko tako za večje pokrovne površine, kot mešane zasaditve v okrasnih loncih in balkonskih koritih. Zraste približno 80 cm v dolžino, lahko tud več, predvsem odvisno od gnojenja.

BRŠLJANASTA GRENKULJICA (Glechoma hederacea ‘Variegata’)

Opis: Poznamo navadno grenkuljico in novejše sorte z bolj izrazito obarvanimi listi. Vse imajo značilen vonj, ki je bolj izrazit ob dotiku in vročem ter suhem vremenu. Uporabljamo jih pri kombiniranih balkonskih zasaditvah, kjer se obesijo do 80 cm v dolžino, vitice pa prepredejo tudi po koritu, kjer se še dodatno oprimejo s sekundarnimi koreninami. V primeru, da želimo rast omejiti, lahko rastlino brez skrbi prikrajšamo.

KOPRIVE OKRASNE (Coleus sp.)

Opis: Okrasne koprive nam nudijo skoraj neskončen spekter različnih barv listov, oblik in velikosti. Najbolj atraktivne imajo zagotovo barvne liste, niso pa zanemarljivi niti cvetovi, ki so v storžasto oblikovani v modra socvetja. Okrasne koprive se najboljše počutijo na dopoldanski legi, lahko pa jih postavimo tudi na popoldansko pripeko, vendar z upoštevanjem večjih potreb po vodi.

MOLEMBEKIJA (Muehlenbeckia complexa)

Opis: Temna ter močno upogljiva stebla obdajajo majhni okrogli listi, ki so temno zelene barve. Celoten habitus daje zelo mehek in zračen efekt. Cveti poleti in na začetku jeseni, cvetovi pa so privlačne zeleno krem barve. Sledijo jim beli plodovi s črnimi semeni., kateri so užitni surovi ali kuhani. Molembekija se dobro odziva na močno rez, saj ima hitro sposobnost regeneracije zelene mase, zato je primerna tudi za oblikovanje. Priporočamo sajenje na sončno do polsenčno lego, ter v dobro odceden substrat.

MOLJEVKA (Plectranthus madagascariensis)

Opis: Moljevec ali moljevka je priljubljena listna okrasna rastlina za balkonska korita, obesi se namreč do 100 cm v dolžino. Srednje veliki, obrobljeni listi ob dotiku oddajajo močno aromo, ki je nekaterim bolj, drugim manj všeč. Beli cvetovi so zelo neopazni in zato manj zanimivi. Moljevko postavimo tako na sonce kot v senco in jo lahko dobro prezimimo.

PIJAVČNICA (Lysimachia nummularia)

Opis: Obstaja več vrst pijavčnic. Najbolj poznani sta rumena in rjavolistna. Rumeno pijavčnico lahko posadimo v obešanke, korita ali v gredico, kot pokrovno rastlino. Iz stebel požene sekundarne korenine, katere še dodatno črpajo vodo iz tal. V koritih zahteva malce več vlage. Rumenolistna pijavčnica je tudi prezimna, s tem da nadzemni del po zmrzali odmre.

TRADESKANCIJA (Tradescantia sp.)

Opis: Tradeskancijo pogosto videvamo kot nezahtevno sobno rastlino, odlično pa se obnese tudi v senčnih ali dopoldanskih legah v balkonskih koritih. Zaradi odebeljenih stebel potrebuje malo nege, malo zalivanja, pisani listi pa na okensko polico naredijo velik učinek.

VRTNE BEGONICE (Begonia semperflorens)

Opis: Enoletne begonice so stalnica v skupinskih zasaditvah na naših vrtovih in na grobovih. So nizke, kompaktne enoletnice, ki v višino ne presežejo 20 cm. Sadimo jih v razmiku 20 cm, ob sajenju obvezno založno pognojimo. Ponujamo tako svetlolistne kot temnolistne sorte v beli, rdeči in rožnati barvi.

ALTERNATERA (Alternathera sp.)

Opis: Suličasti listi v zelenih in vijoličnih barvah. Rast ima kompatno, do 15 cm visoko, kremasti drobni cvetovi pa so komaj opazni, zato je večji poudarek na barvi listov. Dobro prenaša vročino in posledično sušo, zato jo pogosto uporabljamo za zasaditev gredic in grobov.

AGERATUM – NEPOSTARNIK (Ageratum houstonianum)

Opis: Ageratum doseže višino do 20 cm in je kompaktna enoletnica, odlična za zunanje zasaditve, predvsem zaradi modrih in vijoličnih socvetij. Ima srčaste do jajčasto ovalne liste, cveti pa vse od konca aprila ter do meseca oktobra. Odcvetele cvetove porežemo, kar spodbuja ponovno cvetenje.

ANGELONIJA (Angelonia angustifolia)

Opis: Angelonija ima orhidejam podobne cvetove, združena v koničasta socvetja. V višino zraste do 30 cm in dobro uspeva v humoznih, dobro založenih tleh. Lahko jo uporabimo tudi v mešani balkonski zasaditvi, kot pokončno cvetlica za ozadje. Socvetja med poletjem čistimo, tako nam rastline pocvitajo do prvih zmrzali.

ASTERISKUS, ZLATI CEKIN (Asteriscus maritimus)

Opis: Asteriskus ali zlati cekin v zlato rumeni barvi prvotno izhaja iz obalnih predelov Južne Afrike in vzhodnega dela Sredozemlja. Že po naravnem izvoru lahko razvidimo, da uspeva na bolj revnih, suhih rastiščih z malo padavin. V naših pogojih je primeren za gredice, grobove, in sicer kot pokrovna rastlina v skupinskih zasaditvah. Cvetove je potrebno obtrgovati vsaj vsake toliko časa, da s tem pospešimo razcvet novih cvetov.

CIGARETKA (Cuphea ignea)

Opis: Cigaretka je v svojem okolju večletna rastlina, pri nas pa jo zaradi mrzlih zim, gojimo kot enoletnico. V višino zraste približno 30 cm, ime pa je dobila po značilnih cevastih cvetovih, ki imajo v ustni odprtini črn obroč z belo cono, kot pri cigaretah. Bogato se razveja, tvori tanke veje in temno zelene, ovalne lističe.

CINERARIJA, SREDOZEMSKA PEPELUŠKA (Senecio cineraria)

Opis: Do 30 cm visoka rastlina z globoko krpatimi srebrnimi listi, ki so mehki na otip. Sadimo jo v gredice ali mešane zasaditve v okrasnih posodah, lepo uspeva tako na sončnih kot v senčnih legah. V prvem letu ne zacveti, ob zaščiti preko zime pa v drugem letu naredi rumene cvetne nastavke.

CINIJE (Zinnia elegans)

Opis: Cinije sodijo med bolj hvaležne enoletnice z enostavnimi ali polnjenimi cvetovi. Kompaktne sorte so primerne za skupinske zasaditve gredic, višje pa tudi za sveže ali celo suho rezano cvetje. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove, ob vročih dneh poskrbimo za optimalno vlažna tla.

DALIJE (Dahlia sp.)

Opis: Dalije ponujamo v številnih barvah in velikostih cvetov, kot tudi v različnih višinah rasti in barvah listov (svetlolistne & temnolistne). Sadimo na sončno mesto, v dobro pognojena tla, priporočamo pa redno odstranjevanje odcvetelih cvetov, saj le s tem poskrbimo za cvetove skozi celo sezono. Ob dobri prehranjenosti lahko do jeseni razvijejo gomolj.

VRTNI NAGELJI, KITAJSKI NAGELJNI (Dianthus sp.)

Opis: Vrtne nageljne za gredice, včasih tudi sorodne kitajske nageljne, lahko pri nas dobite od meseca maja dalje. Eni ali drugi so enoletni, torej nam ne prezimijo, navadno dosežejo 40 cm  v višino in so prijetna popestritev vrtov, gredic. Imajo bogata socvetja, sestavljena iz enostavnih cvetov v številnih barvah. Za nego niso zahtevna.

GROBELJNIK PLAZEČI (Lobularia maritima)

Opis: Plazeči grobeljniki imajo enaka grozdasta socvetja kot bolj poznani viseči grobeljniki, tudi v različnih barvah. Tvorijo nizko blazinasto razrast, ob sajenju na 25 cm nam površino popolnoma prekrijejo. V vročih poletnih dneh poskrbimo za dovolj vlage, saj so tako kot sorodniki, bolj žejne narave. Prijetno dišijo.

GOMFRENA (Gomphrena globosa)

Opis: Gomfrena je zanimiva zaradi svojih lakastih, svetlečih cvetov, ki so dolgo obstojni tudi kot suho rezano cvetje. Sorta, ki jo ponujamo za gredice, je nižja do 20 cm visoka enoletnica, čudovita v gredicah.

GAZANIJE (Gazania rigens)

Opis: Gazanije so do 30 cm visoke enoletnice z ozkimi zelenimi ali srebrnimi listi, odvisno od sorte. Cvetovi imajo premer do 10 cm in se značilni pripirajo v slabem vremenu in ponoči. Odslužene cvetove skrbno odstranjujemo.

IREZINA (Iresine herbstii )

Opis: Okrasni koprivi podobna kultura, s povoščenimi in bolj mesnatimi listi ter stebli v vinsko rdeči in roza barvi. V višino zraste do 40 cm in je lepa popestritev mešanih zasaditev v senčnih ali polsenčnih legah.

JAPONSKA MIRTA (Cuphea hyssopifolia)

Opis: Japonska mirta je do 20 cm visoka enoletnica, značilne trikotne oblike in v drobnih cvetovih v beli, roza in lila barvi. Ima majhne, ozke ter temno zelene lističe. Pogosto jo sadimo v gredice, na pokopališča, kjer potrebuje malo nege za vzdrževanje.

NAVADNA VODENKA (Impatiens walleriana)

Opis: Navadne pokončne vodenke ponujamo v različnih barvah, navadno v beli, vijolični, rdeči, belo-lila ter lilo-roza. Nekatere zrastejo tudi do 40 cm v višino, sicer pa večinoma do 20, odvisno od sorte in pogojev. Odlično se obnesejo kot skupinske zasaditve v gredah, okrasnih posodah ter tudi v koritih, seveda na tisti strani hiše, ki je manj obsijana s soncem. Cvetovi odpadejo sami, tako da obtrgovanje ni potrebno.

LAVRENTIJA (Laurentia axillaris)

Opis: Novejša pokončna enoletnica z nebesno modrimi cvetovi, sestavljenih iz petih venčnih listov. Je grmičaste rasti, v višino doseže približno 30 cm in je vpadljiva popestritev mešanih zasaditev, bodisi v gredicah, bodisi v koritih. Zanimiva predvsem za ljubitelje, ki radi poskusite nekaj novega.

PORTULAK (Portulaca sp.)

Opis: Malocvetni ali velecvetni portulak vzgojimo v različnih barvah, od rumene, oranžne, lila do bele. Rastlina se nizko razrašča, njena mesnata stebla in listi omogočajo veliko zalogo vode, tako je zelo toleratna na sušne razmere in ravno zato izredno priljubljena med ljubitelji.  Ob oblačnem vremenu rahlo pripre cvetove.

PETELINJI GREBEN, CELOZIJA (Celosia argentea)

Opis: Intenzivne barve koničastih cvetov so razpoznavni znak petelinjega grebena. Je nizka enoletnica, do 15 cm visoka z ozko razrastjo, zato jih za optimalen učinek na gredice sadimo v 10 – 15 cm razmiku. Priporočamo zračna, odcedna tla, saj slabo prenašajo pretirano zastajanje vode.

PENTAS (Pentas sp.)

Opis: Pentas ima ovalne, rahlo nagrbančene liste, nad katerimi se pojavijo navadno rdeča socvetja drobnih, zvezdastih cvetov. Rastlina je nižje rasti, kar jo naredi čudovito za točkovne zasaditve, pogosto pa jo sadimo tudi na pokopališča. Ne potrebuje veliko vode, moramo pa redno odstranjevati rjave cvetove.

PLAZEČA LOBELIJA (Lobelia erinus)

Opis: Pokončna lobelija ima zelo podobne cvetove kot viseča, navadno pa so nekoliko manjši. Je nizke rasti, pri 20 cm se navadno prevesi na stran, listi kateri so izpostavljeni soncu, pa radi pordečijo. Zanimiva je predvsem zaradi tega, ker so izrazito modri cvetovi prava redkost med nizkimi enoletnicami.

SALVIJA (Salvia splendens)

Opis: Rdeča kadulja izvira iz Brazilije, njene kultivarje pa vzgojimo v 20 cm visoke enoletnice z rdečimi socvetji v obliki stožca. Ne potrebujejo veliko vode, zato sadimo v odcedna tla, cvetove pa redno obtrgavamo. Rada ima sončna rastišča.

TAGETES VELIKOCVETNI & MNOGOCVETNI, ŽAMETNICA (Tagetes patula, Tagetes erecta)

Opis: Žlahtnjeni hibridi, ki jih ponujamo, so nizke in zelo kompaktne rasti, kar jih naredi idealne za večje formalne oz. ploskovne zasaditve. Cvetovi mnogocvetnih žametnic so tako vrstnati kot enostavni, pri velikocvetnih pa kompaktno polnjeni v oranžni in rumeni barvi. Žametnice imajo široko barvno paleto barv, vsako leto prihajajo na trg tudi novosti.

TOBAKOVEC OKRASNI, NIKOTIANA (Nicotiana sp.)

Opis: Nikotiana je navadnemu tobakovcu sorodna rastlina, zanimiva po raznobarvnih cvetovih, katere vsako pomlad ponudimo v belih, rumenih, roza, vijoličnih in rdečkastih odtenkih. Liste ima dlakave in značilno lepljive, kot veliko vrst iz družine razhudnikovk. V višino zraste do 40 cm in je mogoče zaradi tega manj primerna kot pokrovna rastlina, lepo pa se obnese v okrasnih vrtovih ter sezonskih zasaditvah v okransih posodah.

VINKA (Vinca rosea)

Opis: Vinke spadajo med rastline, ki jih vrtnarji ponudimo šele konec meseca maja, ko so temperature dovolj visoke za sprva bolj občutljive toploljubne rastline. Ko se vrastejo v tla, so izredno tolerantne na sušna in vroča poletja, kljub temu, da jih občasno pozabimo zaliti. Ponujamo veliko različnih barv, od belih do vijoličnih in rdečih tonov.

VRTNA KRASULA (Crassula schmidtii)

Opis: Vrtna krasula je izredno hvaležna enoletnica, saj v mesnatih, suličastih listi shranjuje veliko vode, kar ji omogoča normalen razvoj tudi preko suhih poletnih dni, ko pozabimo na redno zalivanje. V juniju zacveti v množici drobnih rožnatih cvetov in cveti vse do prvih zmrzali. Pri nas jo lahko prezimimo kot sobno rastlino, v toplejših sredozemskih krajih pa jo uporabljajo kot trajnico. Priporočamo predvsem za sajenje na pokopališča.

VANILIJEVKA (Heliotropium arborescens)

Opis: Gojimo jo kot kompaktno enoletnico, do 30 cm visoko, ki razvije velika emno modra socvetja z vonjem po vaniliji, po čem je dobila tudi ime. Cveti od aprila ter do septembra, ko za optimalno cvetenje tedensko gnojimo oz. že pri sajenju poskrbimo za založno gnojenje.

ZAJČKI (Antirrhinum majus)

Opis: Za zajčke so značilna socvetja, oblikovana v storžke, v najrazličnejših barvah kar si jih lahko zamislimo. Nižje sorte uporabljamo kot cvetoče elemente v koritih ali gredicah, višje pa tudi kot za domače rezano cvetje. Cvetijo od maja do septembra, cvetove redno odstranjujemo za neprekinjeno cvetenje.

NAPIHNJENA MREŽICA (Statice sinuata)

Opis: Limonium cveti v različnih barvah v gostih socvetjih. Tvori deljene liste v rozeti, rastlina pa je primerna za dekoracijo gredic, idealna pa tudi za sveže in suhe šopke. Kot suho cvetje obdrži lepo barvo dolgo časa.

  SONČNICE (Helianthus annus)

Opis: Rezane sončnice imajo 12 – 15 cm velike cvetove. Svetleči rumeni venčni listi prijetno izstopajo od črne sredice. Zacvetijo od julija do septembra.

VISOKE CINIJE (Zinnia elegans)

Opis: Veliki, svetleči cvetovi v različnih barvah, na dolgih in močnih pecljih. Idealna za sveže šopke.

VISOKI ZAJČKI (Antirrhinum majus)

Opis: Zajčki so enoletnice in so primerni  za sajenje v gredice ter kot barvno rezano cvetje iz domačega vrta, sicer malo manj obstojno od ostalih.

DIPLADENIJA/MANDEVILLA (Dipladenia splendens, Mandevilla trellis)

Opis: Te rastline hitro zacvetijo spomladi in cvetijo celo sezono. Zahtevajo sončno do polsončno rastišče, kjer se ob rednem gnojenju lahko pokažejo v polnem razcvetu. Priporočeno je sajenje v bolj zračno zemljo, lahko pa tudi v univerzalno za balkonske rastline, le da malce popazimo pri zalivanju in ne pretiravamo. Lepo se jih da prezimiti, če jim nudimo optimalne pogoje. Najbolj primerna temperatura pozimi je 16°C. Paziti moramo, da se ta ne spusti prenizko, sj tako rastlina odvrže liste in ni veliko verjetnosti, da nam bo ponovno zaživela. Dipladenije so čudovite kot posodovke za na terase, balkone in postavitev pred vhodom, kjer naredimo dober vtis na svoje goste.

FUKSIJA (Fuchsia sp.)

Opis: Fuksija zahteva polsenčno lego. Rastline oblikovane na steblu so že večletne, zato jih prezimujemo naprej tudi sami. Pri fuksijah priporočamo postavitev v zaščiteno lego, zaradi občutljivejših cvetov, ter redno tedensko dognojevanje za cvetenje. Lepo nam lahko krasijo severno teraso ali balkon.

LANTANA (Lantana camara)

Opis: Spremenljivka je ime dobila po spreminjanju barve cvetov, ki so v začetku obarvani svetlejše, tekom zorenja in staranja pa potemnijo, bodisi v rdečih, rumenih ali rožnatih odtenkih. Listi so dlakavi, nagrbančeni, jajčaste oblike, temnozelene in včasih pisane barve, cvetovi pa so združeni v kroglasta socvetja. Stebelne lantane so visoke približno 80 cm in oblikovanje v kupolo. Izredno dolgo časa cvetijo na sončnih legah, potrebujejo pa malo nege.

MAČEHE (Viola wittrockiana)

Opis: Mačehe so predstavnice dvoletnic in spadajo v družino vijoličnic, na vrtnariji pa so poleg jesenskih na voljo tudi spomladanske mačehe do meseca aprila. Ponujamo jih v najrazličnejših velikostih cvetov in barv, bogato pa cvetijo do poletja oz. močno povišane temperature. Ob vsakem sajenju je priporočljiv dodatek k substratu založno mineralno gnojilo (npr. Osmocote). To gnojilo se postopoma sprošča in zagotavlja optimalno prehrano rastlinam.

CALOCEPHALUS (Calocephalus brownii)

Opis: Calocephalus je zelo zanimiv jesenski grmiček v sivo srebrni barvi. Izvira iz daljnega kontinenta Avstralije, prvič pa je bil širši javnosti predstavljen na začetku 19. stoletja. Ime izvira iz grščine: kalos-lep, cephale- glava. Tvori lepe, kompaktne glave, ki so odlična popestritev jesenskih zasaditev. Prezimi, ob ugodnih razmerah nam v pomladnem času lahko tudi rumeno zacveti.

GAULTERIJA (Gaultheria procumbens)

Opis: Je kompaktna rastlina, grmičaste rasti – doseže do 20 cm višine in je dobro prezimna. Z dobrim koreninskih sistemom v našem podnebju prenese tudi najnižje temperature pod lediščem. Poleti belo zacveti, tekom jeseni pa oblikuje rdeče plodove, ki se obdržijo na rastlini vse do pomladi.

HEBE (Hebe sp.)

Opis: Rastejo zelo počasi, v nekaj letih dosežejo približno 40 cm višine, ob zadostni količini substrata in zmernem gnojenju pa celo več. Za gojenje niso zahtevne, ustrezajo jim različna tla in tudi obrezovati jih ni potrebno. Redno odstranjujemo le odmrle dele. Prvo zimo je priporočljivo paziti na vlago substrata, preden ta zamrzne, da tako preprečimo mrazno sušo in se posledično izognemo propadu rastline. Če smo dovolj potrpežljivi, bomo ob ugodnih pogojih dočakali tudi cvetove. Navadno so v beli, lila ali modri barvi.

JESENSKA VRESA (Calluna vulgaris)

Opis: Sodi v rod vresovk, katerega sestavljajo lesnati in vednozeleni grmi, ki prvotno izvirajo iz Evrope in Azije. Nekatere vrste najdemo tudi pri nas v naravi, predvsem na revnih tleh, kislih obrobjih in vresavah. Vzgojene vrese odprejo svoje cvetove že med poletjem in nadaljujejo s cvetenjem vse do zimskih dni. Do pomladanskega časa naravne rese porjavijo, nasprotno pa pri barvanih sortah cvetovi obdržijo svoj sijaj še naprej. Naravne vrese se nahajajo v roza, lila, beli, rdeča, zlato-rumeni, oranžno rumeni barvi in njihovih kombinacijah.

BARVANA VRESA (Calluna vulgaris)

Opis: Jesenske vrese ponujamo tudi v barvanih različicah, in sicer so bele sorte pobarvane v različne intenzivne barve, kot so rdeča, oranžna, rumena, zelena, vijolična, itd. Barva je obstojna in se ne izpira tekom zimskih dni in izdatnih padavin. Prednost pri njih je tudi to, da četudi cvetovi porjavijo, nam sloj barve v pomladnem času daje vtis, da rastlina še raste.

REZANE KRIZANTEME (Chrysanthemum sp.)

Opis: Vsako jesen vzgojimo velik barvni spekter rezanih krizantem iz lastne vzgoje. Krizanteme so zelo obstojne v vazi, ob temperaturah nad lediščem ostanejo lepe preko 10, celo preko 14 dni. Nadvse pomembna je rez spodnjega dela stebla, pred samo postavitvijo v čisto vazo, napolnjeno z vodo. Pri postavitvi iz vode se namreč prekine vodni tok, ki ustvarja napetost v celicah (turgor) in skrbi za trdnost cvetnega stebla ter cvetov. Spodrežemo z ostrim nožem pod kotom 45° za čim večjo rezno ploskev, hkrati pa tako presek stebla ni neposredno prislonjen na dno, kjer bi bila omejena absorbcija vode. Cvetna stebla naj imajo dovolj visok nivo vode, medtem ko pazimo, da so listi nad vodno površino.

LONČNE MNOGOCVETNE KRIZANTEME (Chrysanthemum sp.)

Opis: Mnogocvetne oz. multiflora krizanteme iz lastne vzgoje, lahko krasijo naše domove in terase že od meseca septembra, najpogosteje pa jih najdemo na pokopališčih na dan spomina na mrtve. So izredno trpežne na močne nalive in nizke temperature. Večina barvnih sort brez posledic prenese dve do tri slane, medtem ko nizke temperature pod ničlo lahko povzročijo nekroze na cvetovih.

LONČNE VELIKOCVETNE KRIZANTEME (Chrysanthemum sp.)

Opis: Velikocvetne krizanteme, kot so bunke, imajo manj cvetov, v primeru da jih vrtnarji ročno pinciramo pa samo enega na cvetno steblo. Delujejo bolj bogate od mnogocvetnih, zdržijo le manj nizkih temperatur, zato jih navadno postavimo na prosto na dan spomina na mrtve, obstojnost pa je nato odvisna od vremena. Če so nam temperature naklonjene, lahko zdržijo na prostem tudi po mesec dni in več.

BOŽIČNA ZVEZDA (Euphorbia pulcherrima)

Opis: Lepota božične zvezde izhaja iz obarvanih ovršnih listov oz. braktej, ki obkrožajo majhne rumene cvetove. Najbolj poznana je rdeča božična zvezda, obstaja pa še paleta drugih barv ter njihovih kombinacij: roza, bele, rumene, oranžne. Božično zvezdo kupimo v lončku in jo potem postavimo na mesto, kjer nam bo razveseljevala pogled. Že pri nakupu pa moramo paziti, da pravi cvetovi niso odprti in da rastlina ne stoji zunaj ali v mrzli trgovini, sicer njena lepota ne bo trajala prav dolgo. Rastlino postavimo v prostor, s temperaturo najmanj 15°C, najboljše na svetlo okensko polico (ne na direktno sonce) in jo redno, ter temeljito zalivamo. Če upoštevamo vse pogoje, se bomo njenih obarvanih braktej veselili še kar nekaj mesecev.