BALDRIJAN (Valeriana officinalis)

Opis: Baldrijan cveti v značilnih belih socvetjih na visokih steblih in ima liste oblikovane v rozeto. Najboljše uspeva na delno sončnih rastiščih na odcednih tleh. Cvetove lahko posušimo in uporabimo v suhih šopkih. V jeseni nabiramo korenine, ki jih posušimo in nato uporabimo za čaj ali poparek. Ima vrsto zdravilnih in pomirjevalnih učinkovin, med drugim deluje proti nespečnosti, blago pomirjujoče proti nervozi, napetosti, blaži črevesne krče in odganja vetrove, lajša migrene, bolečo menstruacijo, itd.

NAVADNA BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Opis: Izvira iz Južne Azije, zahteva sončno rastišče, humozna in odcedna tla. Uporabno je celo zelišče, nabrano tik pred cvetenjem. Vzbuja tek, pospešuje prebavo, lajša krče v želodcu, pospešuje tvorbo mleka, odvaja vodo, je blago pomirjevalo, sveže liste pa vtremo na mesto žuželčjega pika. Uporabljajo ga tudi pri pljučnih boleznih in oslovskem kašlju, hkrati pa ob grgranju boljša zadah ter lajša vnetje grla.

DROBNOLISTNA BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Opis: Drobnolistna bazilika raste v obliki kompaktnega zelnatega grmička in je pogosto v uporabi v mediteranski in vegeterijanski kuhinji. Ima zašiljene ovalne liste, ki jih uporabljamo kot svežo ali posušeno začimbo pri pripravi omak, namazov, paradižnikovih jedi, itd.

KRIMSKA BAZILIKA (Ocimum basilicum ‘Artico’)

Opis: Močno aromatična sorta bazilike z intenzivnim vonjem in okusom. Listi so svetleje zeleni, široko zaobljeni, značilno za krimsko baziliko pa je predvsem to, da se za razliko od ostalih bazilih dobro razrašča tudi v hladnejših okoljih in v jesenskem času, ko se temperature začnejo naglo spuščati.

LIMONSKA BAZILIKA (Ocimum americanum)

Opis: Posebna vrsta bazilike, z izrazito aromo po citrusih, natančneje limoni. Kot začimbo jo uporabljamo pri pripravi sladic in pri mnogih jedeh, kjer se aroma limone prileže. Lahko jo pustimo zacveteti, če pa želimo imeti bujnejšo rast in večji pridelek, potem cvetne nastavke redno odstranjujemo.

RDEČELISTNA BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Opis: Rdečelistna bazilika ima v prvi fazi zelo dekorativne obarvane liste ter svetlo modra stožčasta socvetja. Lepo diši in velja kot izredno medovita rastlina, sja med poletnimi dnevi privablja obilico čebelj, zato jo pogosto posadimo na teraso ali v kombinaciji z drugimi balkonskimi rastlinami. Uporabljamo jo tudi v kulinariki.

TAJSKA BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Opis: Tajska bazilika ima zelene in rahlo vijolične liste ter izredno sladek okus ter prijeten vonj. Podobno kot za ostale bazilike priporočamo sveže uporabo po toplotni obdelavi jedi. Primerna tudi kot okrasna cvetoča rastlina, do hladnih jeseni. Zalivamo zmerno.

SVETA BAZILIKA (Ocimum sanctum)

Opis: Sveta bazilika je dobro poznana v predelih Indije, kjer jo uporabljajo kot zdravilno rastlino. Iz njenih listov pripravimo čaj, ki blagodejno deluje pri prehladih, astmatičnih obolenjih, zmanjšuje nivo holesterola, krepi imunski sistem itd.

CIMETOVA BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Opis: Odlikuje jo vonj po cimetu, ki se dobro poda k različnim sladkim in slanim jedem, kjer želimo ustvariti malo bolj poseben okus. Listi in stebla so rahlo vijolične, dekorativne barve.

BOREČ (Borago officinalis)

Opis: Boreč je enoletno zelišče, ki izvira iz Bližnjega Vzhoda. Uporabljamo mlade, dlakavo mehke liste in svetlo modre cvetove za solate in k mesnim jedem. Pozitivno vpliva na žleze, ki izločajo adrenalin, hkrati pa preprečuje stres. Cveti celo poletje do septembra na močnih cvetnih steblih. Mlade liste poleg solatam dodajamo tudi juham, enolončnicam, namazom. Dodani v pijače in sirupe lajšajo prehlade, v obliki čajev pa kašelj.

PEGASTI BADELJ (Silybum marianum) 

Opis: Izvira iz Sredozemlja in vzhodne Azije. V vrtu nima posebnih potreb, najbolje uspeva na dobro založenih tleh. Pomembnih škodljivcev ali bolezni nima. Uporabljamo semena, kjer socvetja porežemo, ko glavice dobijo bele vrhove in ovojni listi porumenijo. Ponekod uporabljajo tudi zelene dele. Seme vsebuje učinkovine, ki pospešujejo obnovo jetrnih celic in varujejo pred strupenimi snovmi, ki prihajajo v telo iz onesnaženega okolja in s hrano. Mladi listi in stebla so uporabni kot značilna, rahlo grenka zelenjava. Ponekod kuhajo tudi socvetja, podobno kot artičoke. Vsebujejo veliko vitamina C.

CITRONSKA VERBENA (Aloysia triphylla)

Opis: Ugajajo ji lahka, prepustna in dobro založena tla na sočnem rastišču. Uporabljamo sveže ali suhe liste, zaradi značilne močne arome po citronki. Učinkovine pri zmernih količinah pomirjajo, urejajo delovanje želodca, pospešujejo prebavo ter blažijo krče notranjih organov. Sveže sesekljane lističe dodajamo hladnim napitkom, sadnim kupam, sladoledu ali v testo ter nadevom za pecivo, skutine rezine. Pripravimo lahko odličen čaj, v katerega dodamo delež citronske verbene.

ČEMAŽ (Allium ursinum)

Opis: Čemaž ali divji česen je trajno zelišče, ki ima vrsto zdravilnih učinkov. Ima temno zelene, suličaste liste in bela socvetja na dolgih pecljih. Uporabljamo liste, čebulico, cvetove in plodove, za čemaževo juho, čemažev namaz, itd. Je diuretik, spodbuja delovanje žlez, krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti.

DROBNJAK (Allium schoenoprasum)

Opis: Je trajnica, ki se v vrtu hitro razraste. Potrebuje odcedna, vlažna tla in srednje založena s hranili. Je bližnji sorodnik česna in čebule, ki sta znana po svoji zdravilnosti, tako drobnjak pospešuje prebavo, odganja vetrove in razkužuje prebavila. Zaradi velike vsebnosti mineralov in vitaminov je primeren pri slabokrvnosti. Uporabljamo sveže liste, lahko pa jih tudi zamrznemo. Svež drobnjak dodajamo juham, solatam, hladnim omakam, prelivom, majonezi ter različnim jajčnim in krompirjevim jedem.

LISTNI ČESEN, KITAJSKI DROBNJAK (Allium tuberosum)

Opis: Trajno zelišče s ploščatimi ozkimi listi, za razliko od votlih pri drobnjaku in belimi socvetji. Uživamo lahko celotno rastlino, okus je močnejši in zelo podoben česnu, po katerem tudi ime. Priporočamo uporabo svežih listov, lahko jih tudi zamrznemo, pri različnih mesnih jedeh in mešanih solatah, namazih, majonezah, itd. Listni česen pomaga pri zniževanju slabega holesterola, bogat je z vitamini in minerali (Ca, P, Fe, Mg, itd) ter krepi imunski sistem.

GRŠKI PLANINSKI ČAJ (Sideritis syriaca)

Opis: Grški planinski čaj je dišavnica, ki izvira iz Krete, grškega otoka, njegovo naravno rastišče pa je nad 1500 mnv. Ima srebrne, dlakave liste, ki imajo blag okus po cimetu, ter rumene cvetove. Za pripravo čaja uporabljamo posušene liste, prav tako lahko tudi cvetove. Čaj ima antioksidativno delovanje, učinkuje pri prehladu, pomaga pri prebavi in krepi imunski sistem. Ima tudi antibakterijsko delovanje.

JANEŽ (Pimpinella anisum)

Opis: Izvira iz Sredozemlja in je enoletnica s kobulastimi socvetji. Naboljše uspeva na peščeno-ilovnatih tle z dovolj vlage. Pri janežu nabiramo aromatično seme, ponekod uporabljamo tudi sveže mlade liste in vršičke. Pomaga pri izkašljevanju, lajša želodčne in črevesne težave, krepi delovanje srca ter delno pomirja. Zelene dele mladega janeža dodajamo v zeleno solato in zeliščne solate zaradi izrazite arome.

JIAGOUAN (Gynostemma pentaphyllum)

Opis: Je stara zdravilna rastlina, v preteklosti poznana predvsem na daljnem vzhodu. Uporabljamo ga kot poživilo za dnevno pomladitev. Negativnih učinkov ob normalni uporabi nima, zdravilni pa so naslednji: pospešuje prekrvavitev, znižuje krvi tlak in nivo holesterola, uravnoveša sladkor v krvi, preprečuje obolenja zaradi pretiranega stresa, povečuje imunost telesa in delovanje srca, vsebuje snovi, ki preprečujejo rakava obolenja, zmanjšuje maščobe v krvi, itd. Listi so značilnega grenkega okusa in tudi sveži primerni za uživanje.

KAMILICA (Matricaria chamomilla)

Opis: Izvira iz Sredozemlja in je razširjena po vsem svetu. Je nezahtevna enoletnica, dobro prenaša tudi sušo in vročino. Uporabljamo socvetje, sveže ali posušeno. Za pridobivanje eteričnega olja uporabljamo celo rastlino. Lajša različne krče, deluje protivnetno in pomaga pri celjenju ran. Površinsko razkužuje in rahlo pomirja. Pomaga pri prebavnih motnjah, boleznih želodčne in črevesne sluznice ter pri obolenjih ledvic in mehurja.

KAPUCINKA (Tropaeolum majus)

Opis: V Evropo je prišla iz Peruja. Je nezahtevna za vzgojo, potrebuje sončno do delno senčno lego, najboljše pa uspeva v peščenih tleh. Uporabni so vsi nadzemni deli rastline, katere uporabimo sveže, redkeje posušene. Deluje antibiotično in lokalno draži sluznico ust in žrela. Pripravki se priporočajo kot antiseptik za kožo, pri infekcijah izločil, vnetju mehurja in ledvic ter pri pomanjkanju vitamina C. Za vse nadzemne dele je značilen rahlo pekoč okus, ki spominja na vrtno krešo.

OGNJIČ (Calendula officinalis)

Opis: Ognjič ali meseček je že stara enoletna rastlina, že od nekdaj poznana po pomlajevalnih učinkih. Cveti celo poletje do konca jeseni z rumeno oranžnimi cvetovi, iz katerih izdelujemo kreme za občutljivo kožo. Ognjič ima v različnih oblikah protivnetni in antimikrobni učinek, deluje pa tudi proti krčem. V kulinariki lahko uporabljamo mlade liste za solate, posušene cvetove za obarvanje jedi, v vrtu pa kot dobri sosed odganja uši.

KISLICA (Rumex sanguineus)

Opis: Nizka, 30 cm visoka kislica z rdečimi, dekorativnimi vinsko rdečimi žilami v listih, primerna kot okrasno zelišče. Ponekod je nadomestek za blitvo in špinačo, vendar priporočljivo v majhnih količinah zaradi vsebnosti oksalne kisline. Mladi listi so primerni za pripravo različnih zelenjavnih juh, solat, ter kot dekoracija na krožniku.  Liste trgamo vse poletje, cvetove pa lahko pustimo ali jih porežemo in spodbudimo boljše razraščanje.

NAVADNI KOPER, SLADKI JANEŽ (Anethum graveolens)

Opis: Izvira iz Indije. Potrebuje suha, revnejša tla in veliko svetlobe, ne prenese težkih tal. Uporabljamo zeleni del in seme. Značilna aroma listov se dobro ujema z jogurtom ali kislo smetano ter kot sestavina svežih solat oz solatnih prelivih. Je pomemben sestavni del omak za različne ribje jedi in juhe. Plodove in zelenje dodajamo aromatiziranim kisom in vloženi zelenjavi, zlati kumaram.

KORIANDER (Coriandrum sativum)

Opis: Izvira iz Sredozemlja. Najbolje uspeva na lahkih, prepustnih, bogato založenih vrtnih tleh. Uporabljamo mlade sveže liste in zrela semena. Ureja in pospešuje delovanje želodca ter preprečuje krče in napenjanje. Rahlo pomirja in pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah. Semena uporabljamo za začimbo, kjer je pomemben sestavni del indijskih mešanic, ki jih imenujemo curry.

KREBULJICA (Anthriscus cerefolium)

Opis: Izvira iz JV Evrope in Male Azije. Je rastlina s kratkim življenskim ciklusom. Najraje ima polsenčno, zmerno vlažno lego, s prepustnimi, lahkimi in humoznimi tlemi. Uporabni so sveži lističi, semena in stebla. Pogosto jo dodajamo čajem za čiščenje krvi in spomladansko kuro. Mladi listi vsebujejo veliko vitamina C in provitamina A. Topli obkladki iz svežih listov so primerni za polaganje na boleče sklepe, prevretki pa so dobro sredstvo proti nekaterim kožnim boleznim.

NAVADNA KUMINA (Carum carvi)

Opis: Kumina je zahtevnejša rastlina, vendar raste na zelo različnih tleh. Rada ima nekoliko vlažnejša rastišča na dobro osvetljeni legi. Pri bogato prehranjenih tleh je rast bujna, vendar dosegamo nižjo kakovost in manjšo količino eteričnega olja. Uporabljamo sveže mlade liste, korenino in seme. Ureja prebavo, preprečuje napenjanje in rahlo razkužuje črevesje. Eterično olje uporabljamo proti ušem in kot blago kontaktno razkužilo. Semena dodajamo pri pripravi različnih vrst pečenega mesa, zelenjave, ter v juhe in obare.

LIMONSKA TRAVA (Cymbopogon citratus)

Opis: Limonska trava je izredno aromatična dišavnica, bogata z esencialnimi vitamini (A, B1,B2,B3,B5, C itd) in antioksidanti, predvsem pa učinkovina citral deluje antimikrobno in antibakterijsko. Pri kulinarični uporabi v napitkih in čajih pomaga pri raztrupljanju telesa, blaži želodčne motnje in nespečnost ter krepi imunski sistem. Ob rednem uživanju dokazano znižuje holesterol in koncentracijo krvnih maščob ter vzdržuje zdrav nivo trigliceridov.

LUŠTREK (Levisticum officinale)

Opis: Izvira iz južne Evrope in Perzije. Je zelena trajnica in v vrtu ostane dolgo časa. Dobro uspeva na humoznih, vlažnih in globokih tleh, bogatih s hranili, jeseni odmre celoten nadzemni del. Uporabljamo korenine, liste in semena. Pospešuje delovanje želodca, apetit, izločanje vode iz telesa in preprečuje napenjanje. Uporaben je pri vnetju ledvic, mehurja, vodenici in protinu. Lajša izkašljevanje, primeren pa je za grgranje ob vnetju grla. Razširjena je uporaba luštreka v kuhinji (juhe, peciva, mesne jedi).

NAVADNI MAJARON (Origanum majorana)

Opis: Najboljše uspeva na dobro preskrbljenih vrtnih tleh, prepustnih in ne prekislih. Optimalno rastišče je sončno, zaščiteno pred poznimi pozebami, saj za optimalen razvoj potrebuje dovolj toplote. Uporabna je vsa rastlina, kot začimbnica, režemo tik pred cvetenjem. Majaron rahlo pomirja, lajša migreno in težave pri živčnem bitju srca. Pomaga pri izkašljevanju, ureja delovanje želodca in razkužuje prebavila. Najpogosteje ga uporabljamo za odišavljanje mesnih izdelkov, drobovine, klobas in svinjine.

ITALIJANSKI MAJARON (Majarona hortensis)

Opis: Trajni majaron z drobnimi, dlakavimi listi in svetlimi cvetovi. Je zelo aromatičen, uporabljamo ga za začinjanje mediteranskih jedi, za izboljšanje juh, solat, omak, ipd. Dobro prenaša bolj sušna tla, sadimo v humozno prst in poskrbimo za optimalno prehranjenost. Režemo sproti ali celo zelišče tik pred cvetenjem.

MELISA (Melissa officinalis)

Opis: Je trajnica, ki lepo uspeva na sončni ali polsenčni legi. Ugajajo ji globoka, dobro založena vrtna prepustna tla z dovolj vlage. Uporabljamo liste, včasih celo zelišče. Svežo jo nabiramo za kulinarično uporabo, sušimo pa za čajne mešanice, kjer deluje kot blago pomirjevalo uporabno pri nespečnosti, živčnosti in glavobolih ter težavah s prebavili.   Sveže liste dodajamo poletnim napitkom, sadnim solatam in iz njih kuhamo čaj, ki ga ponudimo toplega ali hladnega.

ANANASOVA META (Mentha suaveolens)

Opis: V prvi vrsti izredno dekorativna meta, z dlakavimi zelenimi listi z belo obrobo. Je plazeče rasti in se čudovito obnese v mešanih zeliščnih zasaditvah v koritih na okenskih policah. Posadimo jo ja sončno mesto in zmerno zalivamo, liste pa uporabljamo za v čaje in sladice, saj imajo močan vonj po ananasu.

ČOKOLADNA META (Mentha piperita)

Opis: Čokoladna meta z večjimi, prav tako temnejšimi listi, ima vonj in okus po temni metini čokoladi, komercialno znani kot čokolade After Eight. Je bujna trajnica, dobro prezimi, poganjke pa lahko režemo sproti ali pa porežemo celotno rastlino pred cvetenjem in to tekom leta večkrat ponovimo. Primerna za pripravo različnih sladkih jedi.

INGVERJEVA META (Mentha gracilis ‘Ginger’)

Opis: Meta, v kateri zaznamo rahlo aromo po ingverju je trajna dišavnica, nekoliko počasnejše rasti a z lepimi rumeno zelenimi listi. Napitki iz nje delujejo pomirjujoče in zmanjšujejo napetost, hkrati pa blagodejno učinkujejo tudi na želodčne procese.

HEMINGWAYEVA, MOJITO META (Mentha species)

Opis: Dišavnica z močnim tipičnim vonjem po meti, ki je v uporabi za aromatiziranje koktailov.  Je trajna zel, ki zraste do 30 cm v višino in ne potrebuje posebne lege, poskrbimo le za sončno rastišče s humozno zemljo.

JAGODNA META (Mentha species)

Opis: Izredno aromatična sorta mete s čudovitim sladkim vonjem po jagodah. Je trajnica s svetlo zelenimi drobnimi listi, bolj grobe strukture, ki se po rezi hitro obnavlja. Liste suhe uporabljamo za čaje, sveže pa za osvežilne napitke, smoothije. Idealna je kot dekoracija za peciva, torte, skratka sladke dobrote.

KOREJSKA META (Agastache rugosa)

Opis: Korejska meta botanično ne spada v rod Mentha, temveč Agastache, zato ni značilna predstavnica met. Je višje rasti, doseže preko 60 cm in tekom poletja zacveti v modro vijoličnih socvetjih, ki so odlična paša za čebele. Mlade liste uporabljamo za dekoracijo in aromo pri pripravi sladkih jedi. Je pogojno prezimna.

MAČJA META (Nepeta x faassenii)

Opis: Faassenijeva mačja meta je sorodnica prave mačje mete (Nepeta cataria), ki izvira iz Kavkaza. Skupaj predstavljata del pestre družine ustnatic iz rodu Nepeta, ki obsega preko 250 vrst met. Vsebuje nepetalakton, kemijsko sestavino katere vonj privlači mačke, ki se rade gibajo v bližini. Na vse mačke ne deluje enako, naj pa bi imelo tovrsten učinek na 3 od 4ih. Olje pridobljeno iz rastline naj bi bilo učinkovito odvračalo proti komarjem, njeno večstransko uporabo pa so poznali že Rimljani.

POMARANČNA META (Mentha piperita)

Opis: Pomarančna meta ima omamen vonj, podoben pomarančam. Ima drobnejše, ovalne liste, ki so nekoliko temnejši, sama rastlina pa je trajna in zraste do 40 cm v višino. Sadimo jo v zeliščna korita ali pa direktno v vrt. Sveže liste uporabljamo v osvežilnih napitkih, suhe pa za čajne mešanice.

POPROVA META (Mentha piperita)

Opis: Je trajnica in hitro rastoča rastlina, ki najboljše uspeva na nevtralno humusnih tleh z obilico hranil. Blaži bolečine in krče, ureja želodčne in črevesne težave ter preprečuje napenjanje. Zunanje hladi in razkužuje površino kože, ustno votlino in dihala pri inhaliranju. V naši kuhinji jo uporabljamo pri krvavicah, poticah in drugem pecivu, občasno pa tudi kot dodatek ostalim jedem.

MAROŠKA META (Mentha spicata ‘Marocco’)

Opis: Maroška meta ima omamno aromo po mentolu, je ena izmed bolj uporabljenih vrst met z lepimi nagrbančenimi listi. Bujna rast omogoča velik volumen nadzemnega dela, ki je primeren tako za čajne mešanice kot dekoracijo in svežo pripravo sladkih jedi, sladic, sadnih solat ter tudi mesnih jedi.

ŠVICARSKA META (Mentha piperita)

Opis: Priljubljena meta z večjimi listi od ostalih predstavnic in zelo bujne rasti, ima osvežilen vonj po citrusih. Uporabljamo jo v kulinariki, iz nje lahko pripravimo tudi eterično olje, ki blagodejno deluje na prehlad in črevesne težave. Iz nje pripravimo okusen čaj.

BANANINA META

Opis: Bananina meta z aromo po banani, ki se poda k sladicam in osvežilnim napitkom. Je trajno zelišče, ki vsako leto znova požene nadzemni del. Velja za pravo eksotiko med metami!

ZLATI ORIGANO (Origanum vulgare)

Opis: Večletni origano, ki na prostem pogosto ne prezimi, z značilnimi rumenimi listi. Je plazeče rasti, sami listi pa v kulinariki blagodejno delujejo na želodec ter spodbujajo prebavo. Uporabljamo kot začimbo pri pripravi mesnih specialitet, posebno na žaru in pri picah. Čaj lajša bolečine v mišicah.

TRAJNI ORIGANO (Origanum vulgare)

Opis: Dobro uspeva na lahkih, ne pretirano vlažnih apnenčastih tleh, ki ne smejo biti preveč bogata z organskimi snovmi. Uporabljamo celo zelišče, nadzemne dele porežemo na začetku cvetenja. Zdravilna uporaba je manj pogosta, vseeno pa posušena rastlina deluje baktericidno in spodbuja želodčno sluznico. Najbolj znan je kot nepogrešljiva začimba pri picah.

KUBANSKI ORIGANO (Plectranthus amboinicus)

Opis: Kubanski origano je predstavnik rodu Plectranthus, ki ne prenese nizkih temperatur. Ima omesenele, dlakave liste in je preprosta aromatična dišavnica, ki je nekoliko manj znano uporabna tudi v kulinariki. Drobno nasekljane liste uporabljamo za začinjanje jagnjetine, govedine in divjačine, v zdravilstvu pa je uporaben pri kašlju, bolečem grlu in napenjanju.

NAVADNI OŽEPEK, OŽEP (Hyssopus officinalis)

Opis: Ožepek ima temno zelene, drobne liste, vršički so pokriti s finimi dlačicami. Poleti zacvetijo modra socvetja, ki so zelo dekorativna in privlačijo čebele, muhe ter metulje. Liste ožepa naberemo in jih na hitro posušimo, ne na direktni sončni svetlobi. Je vsestransko uporaben kot sestavina kolonjskih vodic, likerjev, absinta, itd. V kombinaciji z drugimi zelišči ga uporabljamo za zdravljenje pljučnih bolezni. Ima rahlo grenak okus, zato je uporaben kot začimba v juhah in mesnih jedeh.

KITAJSKI OŽEPEK (Agastache foeniculum) 

Opis: Prav tako ožepek, vendar zelo daljni sorodnik, je kitajski ožepek, znan tudi kot janežev ožep.  Svetlo modra, pokončna socvetja privabljajo čebele in metulje, listi pa imajo močno aromo, podobno pehtranu. Iz listov lahko pripravimo čaj za krepitev imunskega sistema, blagodejno deluje tudi na želodec in črevesje. V kulinariki ga lahko uporabimo pri pripravi potic, štrukljev, namazov, podobno kot pehtran.

TAVŽENTROŽA (Centaurium erythraea)

Opis: Zelišče, ki ga najdemo tudi v naši naravni flori. Tavžentroža zraste v zelnat grmiček, do 50 cm visok, ki med poletjem razvije rožnata socvetja. Uporabljamo cvetove s stebli, nabrane od julija do avgusta, in sicer za čaj in zeliščni liker. Rastlina pomaga pri slabokrvnosti, vpliva na delovanje jeter, deluje shujševalno ob rednem pitju čaja in lajša želodčne ter črevesne težave.

PEHTRAN (Artemisia dracunculus)

Opis: Izvira iz Srednje Azije. Ustrezajo mu svetlo rastišče in dobro odcedna tla, bogata s hranili in humusom. Uporabljamo zelene poganjke in lističe, in sicer sveže, sušene ali zamrznjene. Pehtran je uporaben proti slabemu apetitu, lajša prebavo in pospešuje izločanje žolča, učinkuje protivnevno, rahlo odvaja vodo, učinkuje proti črevesnim zajedavcem in odganja gliste. Je priljubljena začimba za v solate, zeliščne namaze, masla in različne omake.

PRAVI PELIN (Artemisia absinthium)

Opis: Izvira iz Sredozemlja. Je trajnica, ki je bila še nedavno zastopana skoraj v vsakem vrtu. Glede tal ni zahteven, optimalno uspeva na peščeno-ilovnatih tleh z dovolj kalcija in na sončnih rastiščih. Uporabljamo stebla, liste in cvetove. Uporabljamo ga za zbujanje teka, pospešeno delovanje želodca in preprečevanje napenjanja. Posušeni cvetoči poganjki so začimba za solate in ribe.  Zelo znana je uporaba v žganju (pelinkovec).

COCA-COLA PELIN, ABRAŠICA (Artemisia abrotanum var. maritima ‘Coca Cola’)

Opis: Abrašica iz rodu pelinov, z izrazitim vonjem po Coca Coli. Ima drobne iglaste srebrne liste in kot trajno zelišče zraste do 50 cm v višino. Je privlačna posebnost, manj pa uporabna v kulinariki, zaradi grenkega okusa. Grenka eterična olja pomirjajo in pomagajo pri prebavnih motnjah, njeni listi pa v omarah odganjajo molje. Vredno preizkusiti!

SLADKI PELIN (Artemisia annua L.)

Opis: Sladki pelin je enoletnica z izredno aromatični listi. Vsebuje artemizinin, ki predstavlja do 1,5% suhe teže v posušenem listu in blagodejno deluje v boju proti raku, učinkuje pri malariji,  uničuje tudi širok spekter parazitov, znižuje zvišano telesno temperaturo, pomaga pri prehladu, gripi, virusih, herpesu, itd. Pripravimo čaj, zaužiti pa je priporočljivo tudi železove kapsule in vitamin C, saj se učinkovitost sladkega pelina tako še dodatno poveča.

NAVADNI PETERŠILJ (Petroselinum crispum)

Opis: Peteršilj sodi med najbolj vsesplošno uporabna zelišča z največjim deležem dobrih učinkovin, kot so Vitamin C, A, B in E, folna kislina, kalcij, železo, ipd. Antioksidanti pripomorejo k boljšemu vidu, hitrejši nevtralizaciji telesnih poškodb, zeleno listno barvilo pa pomaga pri čiščenju krvi, nastajanju rdečih krvničk in omogoča lažje raztrupljanje telesa. Dobro prezimi, tako ga lahko celo leto uporabljamo za začinjanje mesnih jedi in juh.

KODROLISTNI PETERŠILJ (Petroselinum crispum crispum)

Opis: Kodrolistni peteršilj je malenkost manj aromatičen, vendar zelo dekorativen in tako pogosto uporabljen za dekoracijo jedi. Liste ima močno nakodrane, sama rast je bolj kompaktna. Vsebuje veliko antioksidantov in vitaminov.

NAVADNI ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis)

Opis: Rožmarin je nekoliko grenkega, trpkega in aromatičnega okusa, ki spominja na smolo, vonj pa je izrazit in zelo prijeten. Čez zimo ga lahko uspešno gojimo v cvetličnem lončku na okenski polici v domači kuhinji, poleti pa ga postavimo na balkon. Je cenjena dišavnica tudi v kulinariki, kjer ga najbolje kombiniramo s timijanom, zelo dobro pa tudi s česnom, peteršiljem in žafranom. Prištevamo ga med najbolj učinkovita živila proti raku, z njim krepimo tudi spomin.

PLAZEČI ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis ‘Prostratus’)

Opis: Viseča varieteta rožmarina, ki izredno hitro zacveti z modrimi cvetovi. Pri nas je pogojno prezimna, bolj kot lončnica, medtem ko na Primorju pogosto krasi betonske zidove. Privablja metulje in čebele, sami pa ga lahko uporabljamo v kulinariki ali pa samo izkoristimo njegovo okrasno vrednost.

NAVADNA SIVKA (Lavandula angustifolia)

Opis: Na vrtu sivka potrebuje sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Po cvetenju porežemo odcvetele cvetove, da s tem spodbudimo pocvitanje. Rastlino  je potrebno močneje porezati v spomladanskem času. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Je blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, in spalnim motnjam. Vrečke iz suhih listov odišavijo prostor, razkužijo perilo, odganjajo molje, komarje, muhe in drugi mrčes.

ŠENTJANŽEVKA (Hypericum perforatum)

Opis: V Evropi je samonikla rastlina. V vrtu je priporočljivo imeti zasajeno večjo skupino, ki se dobro razraste in zavira rast plevelov. Jeseni jim odstranimo odmrla stebla za optimalen razvoj mladih poganjkov spomladi. Deluje antidepresivno in lajša težave pri glavobolih, potrtosti, migrenah in živčnih motnjah. Pripravke dajejo tudi otrokom, ki ponoči močijo posteljo. Redko uporabljamo v kulinariki, upravičena je le uporaba svežih mladih listov v mešani pomladni solati iz zelišč, ker vsebujejo veliko vitamina C.

NAVADNI ŠETRAJ (Satureja hortensis)

Opis: Izvira iz sredozemlja. Ugaja mu rahla, zmerno vlažna prst, dobro založena s hranili ter svetlo rastišče. Pridelujemo celo zelišče, ki ga porežemo tik pred cvetenjem, v toplem in suhem vremenu. V zdravilne namene šetraj posušimo, če pa ga želimo uporabiti kot začimbo, ga uporabimo svežega. Pospešuje delovanje notranjih organov, ureja in spodbuja delovanje želodca in preprečuje napenjanje. Je značilna začimba za fižol in podobne jedi, ki napenjajo. Dodajamo ga enolončnicam in mesnim jedem.

KRAŠKI ŠETRAJ (Satureja montana)

Opis: Kompakten trajni grmiček, rahlo prevešave rasti, z podolgovatimi ozkimi listi. Ima prijeten vonj, ki privablja različne žuželke, uporabljamo pa ga za pripravo jedi iz stročnic, tudi za mesne jedi, ipd. Zaradi svojih učinkovin in lastnosti ga uporabljamo tako v kulinariki kot ljudskem zdravilstvu, kot krepčilo za želodec in naravni afrodiziak.

ŠPARGELJ, BELUŠ (Asparagus officinalis) 

Opis: Špargelj je dobro poznana trajnica, ki na istem mestu uspeva do 20 let in več. V rodnost preide drugo leto po sejanju, tako v spomladanskem času pobiramo mlade obeljene poganjke oz. preobražena stebla, ki izraščajo iz grebenov. Odločimo se lahko za vzgojo obeljenih ali zelenih poganjkov, drugi imajo več koristnih snovi, kot so B, C in E vitamini in rudnin. Je kulinarična specialiteta, ki pozitivno deluje na jetra in ledvica.

NAVADNI TIMIJAN (Thymus vulgaris)

Opis: Je značilna dišavnica na naših vrtovih, ki najboljše uspeva na lahkih, peščenih tleh. Tla morajo biti dobro založena in po možnosti apnenčasta. Za prezimitev je pomembna zaščitena in toplejša lega. Uporabljamo cvetoče zelišče ali pa samo liste. Blaži težave z dihali, prebavili in živci. Pomaga pri izkašljevanju, lajša težave zaradi nespečnosti in živčnosti. Uporaben je pri mesnih in zelenjavnih jedeh.

CITRONSKI TIMIJAN (Thymus citrodorus)

Opis: Citronski timijan belo cveti in je značilno plazeča, trajna dišavnica. Ima prijeten vonj in okus po limoni, tako sveže liste dodajamo kot dodatek sladicam, skuti, omakam in  ribam, posušene pa v čajni mešanici, ki deluje pomirjevalno na telo.

PISANOLISTNI TIMIJAN (Thymus citriodorus ‘Argenteus’)

Opis: Timijan z belo obrobljenimi svetlo zelenimi listi, z aromo po limoni. Poleti rožnato zacveti, vendar je večji poudarek na samih listih, ki jih uporabljamo v mešanih trajnih zasaditvah, bodisi na vrtu ali v koritih. Uporabimo ga lahko za dekoracijo krožnikov in pripravo čajnih mešanic.

VINSKA RUTICA (Ruta graveolens)

Opis: Izvira iz skalnatih področij Južne Evrope. Uporabljamo lahko sveže lističe ali poganjke, če pa zelišče poberemo pred cvetenjem, je primerno za sušenje. Vzbuja tek, pomirja krče želodca in menstruacijske težave, rahlo odvaja vodo, pomirja nervozo, pospešuje potenje, zmanjšuje napenjanje in vetrove ter krepi stene kapilar. Svežo vinsko rutico dodajamo v majhnih količinah v solate, omake in juhe ter k divjačini.

ANANASOV ŽAJBELJ (Salvia elegans´Ananas’)

Opis: Ananasov žajbelj ima kaduljam podobna, rdeča socvetja, ki jih obkrožajo ovalni listi. Ti imajo izredno prefinjeno aromo po ananasu, ki diši naravnost omamno, ko jih pomanemo med prsti. Je delno prezimna dišavnica, spodnji del grma z leti oleseni. Uporabljamo kot okrasno rastlino in liste za aromatiziranje čajev ter osvežilniih poletnih napitkov.

MEDENI, MELONASTI ŽAJBELJ (Salvia elegans ‘Honey Melon’)

Opis: Medeni žajbelj ima sladkast vonj in okus po zrelih melonah. Cvetove uporabljamo za dekoracijo, liste za v čaje in osvežilne napike. Sadimo na sončna, dobro odcedna tla ali pa ga uporabimo kot okrasno rastlino na balkonu ali terasi.

OZKOLISTNI ŽAJBELJ (Salvia officinalis L.)

Opis: Je trajni polgrm in dobro uspeva na lahkih in odcednih tleh na sončnem rastišču. Uporabljamo liste, sveže ali posušene. Zmanjša čezmerno potenje in rahlo znižuje količino sladkorja v krvi. Pospešuje delovanje izločal in sproži zaostalo menstruacijo, uporabljajo pa ga tudi za lajšanje težav pri protinu in revmatizmu. Žajbelj je začimba za različne mesne jedi od perutnine do divjačine, zlasti mastne vrste mesa.

PISANOLISTNI ŽAJBELJ (Salvia officinalis L.)

Opis: V prvi vrsti predvsem dekorativen  žajbelj, z značilnimi rumeno zelenimi listi, mehkimi na otip. Uporabljamo ga kot navadni žajbelj, torej spada tudi v juhe iz stročnic, krompirja in mnoge enolončnice. V kombinaciji z drugimi zelišči dodajajo žajbelj zeliščnim maslom, sirnim namazom in omakam. Je pomembna začimba nadeva za pečeno meso, marinade in zmesi za klobase.

ŠKRLATNI ŽAJBELJ (Salvia officinalis L.)

Opis: Škrlatni žajbelj ima podobne lastnosti kot navaden, ima pa večjo dekorativno vrednost zaradi čudovitih obarvanih listov in stebel. V višino zraste do 40 cm, aromatične liste pa uporabljamo za začinjanje mesnih jedi. Čaj krepi živce in krvni obtok ter pomaga pri prehladih.

ŠIROKOLISTNI ŽAJBELJ (Salvia officinalis L.)

Opis: Je značilna rastlina sredozemske flore. Ne potrebuje veliko hranil, vendar bogata tla prispevajo k bujnejši rasti. Priporočljiva pa je zadostna preskrba s kalcijem. Uporabljamo liste, sveže ali posušene. Žajbelj razkužuje pri vnetjih prebavil, dihal in izločal. Lajša krče prebavil in ureja delovanje želodca. Zunanje deluje razkužilno in krči tkivo pri ranah na koži, vnetjih v ustni votlini, žrelu in hemeroidih. Eterično olje razkužuje in je primerno za vtiranje v kožo.

DIŠEČA PERLA (Asperula odorata)

Opis: Izvira iz Evrope in bližnjega vzhoda ter je zanimiva nižja trajnica, primerna za senčne lege, najboljše pod krošnjami večjih lesnatih rastlin. Listi so sestavljeni iz večih lističev, beli cvetovi pa imajo veliko okrasno vrednost. Deluje pomirjevalno, pospešuje izločanje seča in znoja, miri krče, prebavne motnje in čisti kri. Pred cvetenjem naberemo celotno rastlino, katero nato priporočljivo posušimo v senci ter jo uporabimo za pripravo čaja. Krepi tudi žile.

DOLGA VIGNA (Vigna unguiculata sesquipedalis)

Opis: Zanimiva enoletnica, poznana v kitajski in malezijski kuhinji. Izvira iz tropskega in subtropskega pasu in je primerna za vzgojo na sončnih in toplih legah. Obilno zalivamo, omogočimo ji dovolj substrata za optimalno rast. Uživamo lahko mlade liste in sveže ali kuhane zelene stroke, kateri so bogati s kalijem, fosforjem, vitaminom A, riboflavinom, železom in beljakovinami. V domači medicini kuhajo liste v kombinaicji z rižem, kar naj bi pomagalo pri bolečinah v ušesih.

DROBNOLISTNI ČOBER, KALAMINTA (Calamintha nepeta)

Opis: Kalaminta izvira iz Južne Evrope in je aromatična trajnica, ki v poletnem času razvije veliko belih socvetij. V višino doseže do 40 cm, njeni cvetovi pa izrazito privabljajo cele roje čebel. Liste in cvetove lahko posušimo in jih v vrečkah iz blaga uporabimo za odišavljanje omar in prostorov. V uporabi bolj kot cvetoča in dišeča rastlina.

KARDIJ (Cynara cardunculus)

Opis: Kardij izvira iz različnih predelov Sredozemlja in Severne Afrike, kjer dobro uspeva na sončnih, dobro odcednih tleh. V našem zmerno toplem pasu pogosto težje prezimi, zato pridelek pospravimo v jeseni. Je tradicionalno maroška jed, spodnje dele stebel jemo kot beluše, uživamo pa lahko tudi mlade cvetne nastavke. Vsebuje cinarin, ki z drugimi pomembnimi elementi blagodejno deluje na jetra in pospešuje izločanje žolča.

KARI, LAŠKI SMILJ (Helichrysum angustifolium)

Opis: Laški smilj je trajno zelišče z značilnimi srebrnimi listi in rumenimi socvetji. V višino doseže do 40 cm in je izredno nezahteven glede tal, dobro prenaša tudi peščena in bolj sušna rastišča. Poimenovanje kari je dobil po značilnem vonju, ki ga v poletnih dneh zaznamo kot indijsko zeliščno mešanico Curry, mlade poganjke dodajamo zato k različnim jedem, kot so riž, omake, juhe, itd. Same učinkovine delujejo antibakterijsko in antioksidativno,  olje stilumilra delovanje jeter ter ledvic.

KLOŠČEVEC, RICINUS (Ricinus communis)

Opis: Kloščevec je enoletna rastlina, zraste preko 120 cm v višino in je zanimiva okrasna zel. Ustreza mu delno sončna lega in odcedna tla. Sveža semena so strupena zaradi ricina, iz njih pa laboratoriji pridobivajo ricunosovo olje, to nevarno učinkovino pa s postopkom izločijo. Olje uporabljamo kot odvajalno sredstvo, blagodejno deluje tudi pri vnetju mehurja in ledvic.

LIMONINA DIŠAVNICA (Plectranthus barbatus)

Opis: Večletna dišavnica, ki še nima pravega slovenskega poimenovanja, spada v rod Plectranthus, kot okrasne moljevke. Na prostem ni prezimna, tako jo imamo od maja ter do septembra na prostem, prezimimo pa jo na toplem. Liste uporabljamo v solatah, omakah, koktejlih, limonadah, ipd. Učinkovina forskolin ima vrsto pozitivnih učinkov, med drugim stimulira delovanje encimov.

MAČJA KOPRIVA (Plectranthus caninus ‘Piss Off’)

Opis: Mačja kopriva je zanimivo okrasno zelišče, ki zraste do 50 cm visok razvejan zelnat grmiček, ki ne prezimi na prostem. Vso poletje cveti z modrimi ustnatimi cvetovi, združenimi v socvetja. Listi oddajajo močan vonj šele ob dotiku, v suhih in vročih dneh pa oddajajo vonjave, ki delujejo kot blagi repelenti za mačke, po nekaterih navedbah tudi za pse. Na voljo tudi pisanolistna sorta.

MIRTA PISANOLISTNA  (Myrtus communis ‘Variegata’)

Opis: Manj poznana, zimzelena rastlina, z izrazito pisanimi listi v rumeno zeleni kombinaciji in belimi cvetovi. Je počasi rastoča in ne potrebuje veliko nege, le sončno rastišče in hranilno prst. Uporabljamo za začinjanje mesnih jedi, vijolične jagode pa lahko tudi namesto popra. Učinkovine delujejo proti izpadanju las.

MONARDA, RDEČA BERGAMOTKA (Monarda didyma)

Opis: V Evropo prinešena iz Amerike, monarda je dekorativna zelnata trajnica navadno z rdečimi cvetovi. Uporabljamo jo tudi v zdravilne namene, in sicer mlade liste ter cvetove. Poparek listov deluje proti slabosti, nespečnosti in krepi živce ter prebavni sistem zaradi vsebovanih timolov. Okus je aromatičen, meti podoben, jemo lahko sveže liste, tako pri svinjskem mesu kot v solatah.

NAVADNI LOVOR (Laurus nobilis)

Opis: V vsaki kuhinji poznana kulinarična zel, ki spomladi cveti belo, jeseni pa razvije vijolične jagode. Pri nas ne prezimi, le kot posodovka, uporabljamo pa sveže ali posušene suličaste liste za pripravo različnih mesnih jedi, enolončnic in juh. Uporabljamo ga za zdravljenje revmatizma, v obliki olja pa za razdraženo kožo in proti vnetjem. Vsebuje veliko antioksidantov, ki delujejo pomlajevalno na telo. Občasno ga ponujamo tudi na vrtnariji.

OKRA, BAMIJA, JEDILNI OSLEZ (Abelmoschus esculentus)

Opis: Okra ali znana tudi kot bamija, je 100 cm visoka enoletnica, ki izvira iz Južne Afrike. Ima velike bele cvetove in podolgovate zelene stroke, ki so uporabni v kulinariki, predvsem v indijski in afriški kuhinji. Lahko jih uživamo surove, rahlo posoljene, ali pa kuhane v zelenjavnih in mesnih enolončnicah. Užitni so tudi listi za solate in semena kot kavni nadomestek ter hladno stiskano olje.

OLIVNO ZELIŠČE (Santolina viridis)

Opis: Olivno zelišče spada v obsežen in raznolik rod Santolina. Je trajnica in ima drobne zelene poganjke, katere poleti dopolnjujejo rumeni cvetovi. Listi imajo značilno aromo po olivah, zato ga uporabljamo kot mediteransko zelišče v različnih jedeh, predvsem pri picah, ribah, omakah, itd. Učinkovine pospešujejo prebavo in delujejo protivnetno.

RDEČA VRTNA LOBODA, FRANCOSKA ŠPINAČA (Atriplex hortensis)

Opis: Rdeča vrtna loboda je enoletna zel, ki doseže preko 60 cm v višino. Uporabljamo mlade liste, podobni kot pri špinači, uporabimo pa jih lahko tudi kot prilogo k juham ali sestavino v solatah, kjer prijetno obarva jed. Blagodejno deluje na srce in ožilje ter na krepitev ter razvoj imunskega sistema.

ŽAFRANIKA (Carthamus tinctorius)

Opis: Žafranika ali rumeni rumenik je preko 50 cm visoka enoletnica, kot barvilo uporabljena že preko 3000 let. Poleti nastavi oranžne polnjene cvetove, s tankimi jezičastimi venčnimi listi, katere posušene uporabimo za barvanje jedi, kot so mesne, riževe jedi ter juhe. Je kot nadomestek precej dražjega žafrana, semena pa se v industriji uporabijo za predelavo v olje.