ZASADITEV BREŽIN S POKROVNIMI RASTLINAMI

Pogosto se pojavlja vprašanje, kaj z brežino? Če jo ne moremo koristno uporabiti, nam košnja predstavlja dodatno fizično delo in posledično strošek, površina pa ima pravzaprav majhno uporabno vrednost. Na voljo imamo torej naslednje rešitve, bodisi površino zasadimo s pestrim izborom grmovnic, jo oblikujemo v skalnjak ali pa brežino preprosto zasadimo s prekrovnimi grmovnicami. Zadnja rešitev je cenovno ugodnejša, trajna, po dosegu končne rasti pa ne potrebuje veliko vzdrževanja.

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati sadilno razdaljo, da bo površina po nekaj letih popolnoma prekrita in tako ovirala rast morebitnih plevelov. Pomemben je tudi gost in globlji koreninski splet, ki onemogoča erozijo na danem terenu. Po potrebi se napelje še kapljični namakalni sistem, ki je pomemben v začetni fazi rasti, predvsem pa v vročih poletnih dneh za optimalno preskrbo z vodo. Za slednje je priporočljivo oz skoraj obvezno uporabiti zastirko (protiplevelno tkanino, kokosova vlakna, lubje, itd), ki hkrati zadržuje tudi zemljo. Pri lubju se lahko pojavi problem površinske erozije, hkrati pa popolnoma ne preprečuje rasti plevelov – a to velikokrat odtehta njegova estetska vrednost. Tako sta tkanina in kokosova vlakna najbolj primerni rešitvi z dolgotrajnim učinkom. Gnojimo redno z založnimi gnojili, v zgodnjem pomladanskem kot poznem poletnem času, za utrjevanje rastlin pred zimskimi razmerami. Razmerja hranil se med iglastimi in listnatimi rastlinami razlikujejo, na kar moramo biti pozorni.

Katere rastline uporabiti? V tem prispevku Vam naštevamo nekaj bolj ali manj pogosto uporabljenih prezimnih grmovnic, katere tvorijo homogeno skupinsko zasaditev. Tekom leta jih v predhodnem naročilu dobite tudi pri nas.

IZBOR POKROVNIH RASTLIN

Panešplja (Cotoneaster dammeri, Cotoneaster horizontalis …)

Panešpljica je vednozelena, olesenela rastlina, katera v poletnem času tvori drobne bele cvetove, jeseni in tekom zime pa nas razveseljuje z intenzivno rdečimi plodovi. Zelo dobro je poznana tako med vrtnarji kot ljubitelji, poznamo pa veliko sort, od popolnoma plazečih (cca 5 cm) do tistih z višjim habitusom in izrazito grmičasto razrastjo (cca 100 cm). Rez je potrebna le na robovih brežine, pri bujnejših sortah pa lahko občasno tudi uporabimo škarje in jih porežemo po površini. Vse sorte se dobro odzivajo tudi na močnejšo pomladitveno rez.

Kosteničevje (Lonicera nitida)

Kosteničevje je na prvi pogled rahlo podobno panešpljici, je bolj grmičaste rasti, doseže pa višino nekje do 50cm, kar ga uvršča med dobro alternativo zasaditve brežin. Cvetovi so majhni, belkaste barve, pojavijo pa se konec pomladi. Pri neoblikovanih rastlinah se kasneje tvorijo temno vijolične jagode, katere za ljudi niso užitne. Naravna razrast je že sama po sebi zelo privlačna, v začetni fazi pa lahko vrhove rahlo prikrajšamo za pospešen razvoj stranskih poganjkov in tako oblikovanje gostejše krošnje. Kosteničevje je možno uporabiti tudi kot nižjo formalno živo mejo. Vrsta je tolerantna na sušne razmere in mestna rastišča.

Bršljan (Hedera helix, Hedera colchita, itd)

Čudovita, vednozelena rešitev, ki vam z leti popolnoma prekrije površino. Obstaja veliko različnih sort ter posledično barvnih odtenkov. Zelene sorte so izjemno tolerantne na senčna rastišča, medtem ko pisanolistne boljše uspevajo na polsoncu. Dobro se oprijema površine, saj skozi stebla tvori nadomestne korenine, ki predstavljajo dodatno oporo in večjo površino za absorbcijo vode. Nam osebno se zelo dopade rumenozelena sorta ‘Sulphur Heart’. Te lahko že po ugodni ceni dobite lepo razraščene, v višini 1,5 – 2m. Tako velike rastline se nato sadi po 3 – 4 na tekoči meter, kjer ena linija zadošča za dobra 2 m dolžine.

Trdoleska (Euonymus fortunei)

Zanimiva kot soliterna rastlina ali v skupinskih zasaditvah. Listi so ovalni in vednozeleni, pri nekaterih sortah se jeseni in tekom zime obarvajo roza – rdeče. Dobimo lahko zelene ali pisanolistne sorte, izmed katerih je najbolj vpadljiva rumeno – zelena (npr. sorta ‘Emerald Gold’). Dobro uspeva v humusnih, kot tudi v ilovnatih ali peščenih tleh. Priporočamo letno rez za kompaktno preprogo na željeni višini, hkrati pa tako pospešimo gostejšo razrast.

Brin (Juniperus horizontalis, Juniperus procumbers, Juniperus communis, J. squamata, itd)

Brin, kot edini predstavnik iglavcev v tem prispevku, nam ponuja veliko različnih vrst, ki se ponašajo z bogatim spektrom barv, velikosti in oblik posameznih sort. Prekrovne vrste so počasi rastoče, z leti pa v skupinah tvorijo gosto preprogo, ki močno ovira rast plevelov. Uporaba protiplevelne tkanine oz organske zastirke je še vedno priporočljiva. Izredno tolerantni so na sušne razmere, saj jim iglice omogočajo manjšo listno transpiracijo. Brini so na splošno tolerantni proti škodljivcem in boleznim, proti rjavenju iglic pa moramo vsako pomlad in jesen uporabiti založno gnojilo z večjo vsebnostjo magnezija, kateri pri tem igra ključno vlogo.

Bisernik (Symphoricarpos sp.)

Bujno rastoča, listopadna grmovnica, ki dobro uspeva tudi na revnejših rastiščih. Poskrbeti moramo za dobro odcedna tla, kar pa navadno na brežinah ne predstavlja problema. Majhni beli do rožnati cvetovi se pojavljajo vse od julija do septembra, iz katerih se razvijejo beli ali rožnati plodovi (vrstno značilno). Ti ostanejo na rastlini tudi tekom zime, ko so stebla neolistana. Gost koreninski splet, preprečuje površinsko erozijo tal, zaradi rahle strukture pa je bisernik idealno skrivališče tudi za ptice. Dobro prenaša korekturno rez, za nižje nasade pa je priporočljivo uporabiti sorto ‘Hancock’.

Venčkar (Stephanandra incisa)

Venčkar je prav tako listopadna prekrovna grmovnica s krpatimi, svetlo zelenimi listi, ki se v jesenskem času obarvajo v rumeno oranžne odtenke. Doseže približno 60 cm v višino, belkasti cvetovi pa se odprejo v sredini poletja. Rastline lahko rahlo porežemo po cvetenju, pri starejših pa se priporoča pomladitvena rez, kjer 1/3 starejših stebel porežemo do tal.

Prekrovna vrtnica (Rosa sp.)

Nizko rastoče vrste vrtnic (30 – 50 cm), z majhnimi cvetovi v različnih barvah, so odlična alternativa kadar želimo večje površine zasaditi z bogato cvetočimi rastlinami. Te vrste vrtnic so bolj tolerantne na znane škodljivce in bolezni, ki pogosto pestijo vrtnice, zato ob ustreznih tehnoloških ukrepih, varstvo skoraj ni potrebno. Cvetijo dvakrat v sezoni. Po koncu prvega cvetenja v začetku poletja moramo cvetove porezati (možno z motornimi škarjami), kmalu pa lahko pričakujemo nove cvetove, a v malo manjši zasedbi. Spomladi in v jeseni založno gnojimo.

Grmasti petoprstnik (Potentilla fruticosa)

Potentile so izvrstne cvetoče grmovnice, katere tekom leta tvorijo rumene, bele, rožnate, oranžne ali rdečkaste cvetove. Najbolj pogosto se v vrtovih pojavljajo rumene sorte, katere se dobi v višjih (cca 100 cm) kot nižjih, plazečih serijah (cca 40cm). So listopadne, ter dobro prenašajo letno rez, katero se navadno opravi po cvetenju. Potrebujejo dobro odcedna tla, ter sončno rastišče za optimalen razvoj cvetov. Skrbimo za letno zalogo hranil z založnimi gnojili.

Za več informacij nam pišite na: info@vrtnarstvostanonik.si