ORHIDEJE (Orchidaceae)

Orhideja izhaja iz grškega poimenovanja (orchis- moška moda). Prvi tovrstni zapisi oz. poimenovanja družine izhajajo izpred nekaj stoletij pred našim štetjem. Pravi hit pa so te rastline doživele v začetku 19. stol., ko so bili čisto po naključju prineseni prvi tropski primerki v Evropo. Začel se je mrzličen lov in vsi tisti, ki so uspeli prinesti nove primerke orhidej iz tropskih gozdov, so bili deležni velikega bogastva in tudi orhideje so bile običajno poimenovane po svojih najditeljih. So velika družina rastlin, ki obsega več kot 30.000 vrst. Njihove predstavnice uspevajo v vseh klimatskih pasovih, razen Arktike, Antarktike ter mrzle klime visokogorij. Kar nekaj vrst raste tudi v naši bogati naravi. Najpogostejši rod, ki ga najdemo pri nas so zagotovo kukavičevke.

Zanimanje se iz leta v leto povečuje. Imajo prekrasne cvetove, najrazličnejših velikosti, oblik in barv, ki zelo dolgo ostanejo na rastlini. Najbolj tržno zanimive:

• Cimbidiji (Cymbidium) zrastejo meter v višino, najdemo pa tudi nižje. Lahko jih uporabljamo kot samostojne cvetove v vazi in aranžmajih ali v dekorativni embalaži kot odlično darilo.
• Za dendrobije (Dendrobium) je značilno, da cvetijo po celotni dolžini novega poganjka. V jesenskem času potrebujejo največ svetlobe in takrat prenesejo tudi direktno sonce.
• Katleje (Cattleya) imajo velike sočne, pisane cvetove. Podobno kot dendrobiji, jeseni potrebujejo veliko neposredne svetlobe.
• Kot ena najbolj priljubljenih lončnic na svetu pa velja rod Phalaenopsis, katerega naravno rastišče najdemo vse od jugovzhodne Azije do Avstralije. (phalaina – nočni metulj, opsis – izgled).

Te vzgojene orhideje rastejo v rastnem materialu, navadno v lubju, ki je primerno zračen. Za gojenje niso zahtevne, saj potrebujejo zmerno dovajanje hranil. Gnojenje naj bo bolj pogosto le v času rasti in kasneje cvetenja (na vsake 14 dni), med mirovanjem pa enkrat mesečno.

Pomembno pa je, da uskladimo vse elemente:

• dovolj svetlobe (ki ne sme biti direktna, tolerirajo le jutranje sonce)
• primerna vlažnost (korenine se ne smejo izsušiti, pršimo tudi liste)
• hranila (temno zeleni listi so znak dobre prehranjenosti in zdrave rastline )
• temperatura ( 16 – 24°C , med mirovanjem lahko celo nižja, da vzpodbudimo zametke cvetov. Ob višji temperaturi zagotovimo višjo vlažnost)
• zadosten pretok zraka (zračen substrat, potreben za optimalne procese v rastlini)

Zalivamo od vrha, tako da dobro namočimo substrat, ali pa lončke z rastlinami za kratek čas enostavno potopimo v vodo. Priporočljivo v dopoldanskem času, da ponoči, ko so temperature nekoliko nižje, niso izpostavljene visoki vlagi. Navadno jih imamo v stanovanju v posebnih keramičnih loncih, kateri imajo v notranjosti rob, pod katerimi se nahaja prostor za odvečno vodo. Pazimo, da korenine nikoli ne stojijo v vodi. Med mirovanjem, kot že rečeno, zalivamo in gnojimo bolj poredko. Presajamo na 2 ali 3 leta, saj začnejo koščki lubja razpadati in zaradi izgube zračne strukture, preprečujejo dihanje korenin. Uporabimo temu namenjene substratne mešanice. Odmrle, suhe korenine porežemo in presadimo v večji lonček. Stebla pa po vsakem cvetenju porežemo.

Kaj pa, ko ne gre vse po načrtih? Pojav različnih plesni je lahko posledica prevelikega zalivanja, uši so posledica presuhega zraka, odpadanje popkov pa posledica pretemnega prostora ali temperaturnega šoka. Pozimi se včasih na orhideji pojavijo tudi tripsi in kaparji. Za več informacij se obrnite na naše cvetličarne ali sedež podjetja, kjer vam bomo ustrezno svetovali.

Želimo vam veliko veselja pri negi orhidej!

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik