HOSTA, FUNKIJA (Hosta sp.)
Hoste ali redkeje znane kot funkije, spadajo v obsežno družino beluševk (Asparagaceae) in izhajajo iz severovzhodne Azije. Ime rodu je poimenovano po avstrijskem botaniku Nicholasu Thomasu Hostu. Znanih je preko 40 naravnih vrst in več kot 3000 registriranih kultivarjev širom sveta. Hoste so zelnate trajnice, katere nadzemni deli vsako zimo odmrejo, v pomladanskem času pa ponovno poženejo iz rizomov ali stolonov. Ti omogočajo tudi enostavno razmnoževanje z delitvijo. Končno velikost dosežejo nekje po štirih letih s povprečno višino od 30 do 50 cm ali v odvisnosti od posamezne sorte, celo več.
Listi so najbolj zanimivi del teh rastlin. Najdemo jih v različnih barvnih kombinacijah in odtenkih modrikaste, zelene, rumene in bele barve. Površina listnih ploskev je lahko bodisi ravna, valovita ali pa koritasta – odvisno od posameznega kultivarja. Dobro je vedeti, da svetlejše sorte prenesejo nekoliko več direktne sončne svetlobe, kot temnejše. Zdi se, da so cvetovi sekundarnega pomena, čeprav vsekakor niso zanemarljivi. So lijakaste oz. zvončaste oblike in združeni v socvetja. Pri določenih sortah močno dišijo . Najdemo jih v beli in svetlo modri barvi. Odprejo se tekom poletja ter dodajo še dodaten čar tej čudoviti trajnici.
Sadimo jih v senčno ali dopoldansko lego, v rahla in dobro odcedna tla z zadostnim deležem humusa. Lahko jih zasadimo kot naravno zastirko v senčne predele pod krošnjami gostih dreves, z dodanim lubjem in zadostno vlago. Čeprav jih načeloma ni potrebno gnojiti, so vseeno bolj utrjene in lepše, če jih vsako pomlad pognojimo z založnim gnojilom. Najbolj jim ustrezajo rahlo kisla tla, čeprav dobro rastejo v razponu pH-ja 6,5 – 7,5. Kot zanimivost lahko navedemo, da so posamezni deli host užitni in veljajo za pravo specialiteto v japonski kuhinji. Odvisno od vrste hoste in načina kuhe, se uporabljajo bodisi korenike, listi ali celo cvetovi.
Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik
