JESENSKA VRESA (Calluna vulgaris)
Jesenska vresa, skupaj z mačehami in krizantemami spada med najpogostejše in najbolj barvite jesenske lepotice. Sodi v rod vresovk, katerega sestavljajo lesnati in vednozeleni grmi, ki prvotno izvirajo iz Evrope in Azije. Nekatere vrste najdemo tudi pri nas v naravi, predvsem na revnih tleh, kislih obrobjih in vresavah. Vzgojene vrese odprejo svoje cvetove že med poletjem in nadaljujejo s cvetenjem vse do zimskih dni. Do pomladanskega časa naravne rese porjavijo, nasprotno pa pri barvanih sortah cvetovi obdržijo svoj sijaj še naprej. Naravne vrese se nahajajo v roza, lila, beli, rdeča, zlato-rumeni, oranžno rumeni barvi in njihovih kombinacijah. Najpogostejša kombinacija je lila-bela, ko sta v lončku posajeni dve različni sadiki.
Pri barvanih sortah pa imamo izbiro veliko večjo z veliko bolj izrazitimi barvami. V osnovi so te vrese bele barve, ki pa so z vodoodpornim barvilom prebarvane v najrazličnejše barvne odtenke. Med najpogostejše sodijo živo rumene, modre, oranžne in vijolične barve. Vrese se uporabljajo kot barvit dodatek v jesenskih nasadkih, cvetličnih koritih in gredah. Zelo lepo se kombinirajo z mačehami, nekaterimi trajnicami, predvsem pa v posodah z jesenskimi travami (Perjanka, Carex, Corus, Imperiata…).
Med zimo ne smemo pozabiti na občasno zalivanje, saj lahko pride do mrazne suše. Da ne bo pomote, zalivanje je priporočljivo v obdobju, ko se zaradi višjih temperatur zemlja ogreje, kmalu za tem pa spet zamrzne. Problem nastane pri prenizki vlažnosti, katero rastlina nujno potrebuje za svoj obstoj pozimi, četudi miruje. Vresa kot dokaj hvaležna rastlina ni zahtevna glede lege, čeprav ji sonce najbolj ustreza. Je ljubiteljica kislih substratov, vendar jo navadno sadimo v navadno, nevtralno zemljo.
Poleg jesenske poznamo še vitko reso oz. eriko (Erica gracilis) in pomladansko reso (Erica carnea). Za obe vrsti so značilni nekoliko večji v zvon oblikovani cvetovi.
Delovni kolektiv Vrtnarstva