SLADKA ZEL (Stevia rebaudiana)

To južnoameriško zelišče izvira iz gorskih območij Paragvaja. Indijanci Guarami jo že stoletja uporabljajo kot naravno sladilo in je veliko slajša od sladkorja. Ni pa popolno nadomestilo za sladkor. Je samorodni grmiček in zraste približno 60 cm v višino v naravi, ob optimalnih pogojih pa še nekoliko več. Priporočljiva je zračna, zmerno vlažna zemlja, vendar voda ne sme zastajati. Paziti moramo, da ne pride do zmrzali, saj je rastlina nekoliko bolj občutljiva glede temperature, zato previdno.

Velja, da ima stevia, ki raste na njenem prvotnem območju slajši okus, kot v deželah kamor je bila kasneje prinešena. V preteklosti so se pojavile različne propagande proti steviji, ki so bile sprožene s strani močne industrije umetnih sladil, saj je v igri vedno bil in bo kapital. Narejenih je bilo že nešteto študij, med drugim tudi dolgoletni poskusi na živalih. Tudi ob prevelikih odmerkih ni bilo opaziti nobenih negativnih posledic, odkrili so še celo nekaj zdravilnih učinkov. Med drugim zavira določene vrste raka, ne povzroča zobne gnilobe, znižuje previsok krvi tlak, izboljšuje prebavo, ima zanemarljiv učinek na vpliv glukoze v krvi, itd. Zanimiva je tudi v obliki ustne vodice, s katero se odlično vzdržuje ustno higijeno.

Poleg vsega je uporabna za hujšanje, saj ne vsebuje kalorij in odpravlja želje po mastni in sladki hrani. Primerna je tudi za diabetike, ker ne vpliva na raven sladkorja v krvi. Listi stevije so najslajši v začetku cvetenja. Sveže lahko namočimo v vreli vodi, čaju, zmlete v prahu pa uporabljamo kot sladilo k sladkim pijačam. Sušimo direktno na soncu, saj so po 12 urah že suhi.

Vredno jo je preizkusiti!

Delovni kolektiv Vrtnarstva Stanonik