TOLERANTNE GRMOVNICE NA ZMERNO SLANA TLA

Eden izmed razlogov za slanost tal je soljenje cest in pohodnih površin v zimskem obdobju, kar močno vpliva na zasajene rastline v bližini. Ta dejavnik predstavlja vrtnarjem velik izziv, kar je potrebno upoštevati pri načrtovanju in zasaditvi rastlin v bližini, ter tako izbrati med rastlinami, ki so tolerantne na periodično večje koncentracije natrija (Na), kot glavno komponento soli (NaCl).

Natrij v večjih koncentracijah poškoduje rastlinska tkiva, kar se sprva odraža predvsem v koreninah, posledično pa v zelenih delih. Membrane, ki obdajajo koreninske celice, omogočajo vodi prost prehod, soli pa ga omejujejo. Pri višji slanosti je dostop vode v korenine omejen, v izrednih koncentracijah pa lahko soli popolnoma dehidrirajo korenine z izpodrivanjem vode iz celic. Podobno je pri kapljicah slane sestave, ki po evaporaciji na listih odložijo tako natrijeve kot kloridne ione.

Večje koncentracije soli vplivajo tudi na talno strukturo in povzročajo zbitost tal. To se odraža v zmanjšanju por med talnimi delci, kar zmanjša zračnost tal ter kapaciteto por za zadrževanje vode. Posledica je omejen sprejem tako kisika kot vode v koreninah, kar privede do počasne rasti in večje občutljivosti na škodljivce in bolezni. Pogosto to v daljšem časovnem obdobju privede tudi do propada cele rastline.

Glavni simptomi pri daljši izpostavljenosti se kažejo kot zaostanek v rasti, prav tako so lahko vsi deli rastline (listi, stebla, korenine, plodovi) manjši od povprečja. Pri listavcih lahko opazimo sprva nekroze in kasneje predčasno odpadanje listov, odmiranje posameznih vej in kot onemogočen razvoj brstov. Iglavcem porjavijo konice iglic, ob močnejši slanosti pa se razbarvanje širi vse do baze. Za potrditev suma o prekomerni slanosti, je priporočljiva analiza tal, saj imajo podobne simptome lahko tudi drugi povzročitelji. Simptome lahko tudi omilimo z intenzivnim spiranjem tal spomladi ter odvažanjem kupov slanega snega iz okolice debel.

Rastline imajo različno sposobnost tolerance na slana tla, tiste ki so se v takem okolju popolnoma prilagodile, imenujemo halofiti. Žal jih med našimi okrasnimi grmovnicami in drevesi skoraj ni, vseeno pa nekatere znane veljajo za bolj tolerantne na periodično slana tla, ki se pri nas pojavljajo v soljenih zimskih mesecih. Ker so žive meje navadno najbolj izpostavljene, v tem prispevku naštevamo nekaj izmed primernih vrst, katere so dobro do zmerno tolerantne. Po naročilu jih dobite tudi pri nas.

Listavci: (Ilex cornuta, Ilex crenata, Ligustrum amurense, Prunus laurocerasus, Pyracantha coccinea, Spirea japonica, Sprirea x vanhouttei, Syringa vulgaris, Acer campestre, Berberis thungbergii, Forsythia x intermedia, Cornus racemosa, otentilla fruiticosa…)

Iglavci: (Chamaecyparis pisifera, Taxus baccata, Taxus cuspidata, Picea glauca, Larix sp. Pinus mugo…)

Več ostalih lesnatih rastlin:
Aronija (Aronia spp.)
Karagana (Caragana arborescens)
Metla (Cytisus scoparius)
Hibiskus (Hibiscus syriacus)
Panešpljica (Cotoneaster horizontalis)
Viburnum (Viburnum dentatum)
Octovec (Rhus spp.)
Španski bezeg (Syringa spp.)
Hortenzija (Hydrangea spp.)
Krčnica (Hypericum spp.)
Bodika (Ilex verticillata)
Bisernik (Symphoricarpos spp.)
Španski bezeg (Syringa spp.)
Borovnice (Vaccinium spp.)

Pošljite nam povpraševanje na elektronski naslov: info@vrtnarstvostanonik.si